Javna diplomacija

Zakaj ameriška veleposlanica v Ljubljani pred študenti mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede govori o stališčih Združenih držav Amerike do pomembnih mednarodnih vprašanj? Zakaj tiskovni predstavnik State Departmenta pogosto nastopa v pogovornih oddajah na vodilnih televizijskih mrežah? Zakaj slovenski zunanji minister vsako nedeljo prek spleta razmišlja o aktualnem zunanjepolitičnem dogajanju? Zakaj se slovenski premier ob svojih številnih srečanjih s svetovnimi državniki z njimi vsakič rokuje pred fotoaparati in kamerami?

Zato, ker se vsi ti zunanjepolitični akterji — oblikovalci in izvajalci zunanje politike določene države — zavedajo, da morajo delovati javno, v odnosu do domače javnosti, tj. svojih volilk in volilcev, kot tudi do tujih javnosti v drugih državah in mednarodnih organizacijah. V svojih odločitvah in delovanju so namreč odvisni od javne podpore in podrejeni demokratičnemu nadzoru tako svojih parlamentov kot tudi mednarodne skupnosti.

Ob tem v informacijsko-komunikacijski dobi zunanja politika in diplomacija postajata vse bolj "medializirani", torej potrebujeta medijske informacije in posredovanje ter sta v svoji vsebini prilagojeni medijskim formatom. Zunanjepolitičnega dogodka, ki ga ne zabeleži kamera ali novinarski svinčnik, pravzaprav ni, ker ga nihče ne opazi.

Zato aktualni diplomat poleg svojih klasičnih nalog danes opravlja tudi specifično "komunikacijsko" vlogo — sodeluje z mediji v državi gostiteljici, javno predstavlja in interpretira stališča svoje države v medijskih in javnih nastopih, komunicira z mnenjskimi voditelji, poroča in komentira o javnomnenjski in medijski atmosferi v državi gostiteljici.

© Media Forum, center za javno komuniciranje // Ljubljana // e-pošta: info@media-forum.si