Varstvo človekovih pravic in Mednarodno kazensko sodišče
Dejan Zagorac, član Amnesty international Slovenija, je v sredo,
14. 5. 2003 na vajah pri komunikacijskih sistemih predaval o
mednarodnem pravosodju in mednarodnih kazenskih sodiščih.
Zgodovina mednarodnega pravosodja se je začela v sredini
19. stoletja, natančneje leta 1864, s sprejetjem prve Ženevske
konvencije, ki govori o varstvu ranjenih in varstvu vojakov. Seveda
so se ustanovitelji te konvencije spraševali, kako bi jo izvajali, in
ugotovili so, da bi bilo potrebno ustanoviti mednarodno sodišče.
Naslednji sta bili Haaški konvenciji v začetku 20. stoletja, ki sta
prepovedali uporabo določenih orožij v spopadih, vendar pa je bil
problem v tem, da niso zaščitili civilnih pravic. No, do prvega
primera, ko naj bi kršitelji teh konvencij prišli pred sodišče, pa je
prišlo po 1. svetovni vojni, ko naj bi po Versajski mirovni pogodbi
cesar Viljem II. prišel pred sodišče.
Po 1. svetovni vojni so se odvijali t. i. Leipziški procesi, kjer
so nemška sodišča sodila svojim vojakom za grozodejstva. Leta 1937 je
Društvo narodov sprejelo konvencijo proti terorizmu in statut
mednarodnega kazenskega sodišča, ki pa ga je ratificirala samo Indija.
Do največjega napredka v razvoju mednarodnega prava pa je prišlo po
2. svetovni vojni. 2. svetovna vojna je predstavljala eno največjih
grozodejstev v dotedanji človeški zgodovini, šlo je za genocid,
diskriminacijo in nasilje nad nedolžnimi civilisti. Ustanovljena sta
bila tako Nurnberško sodišče in Sodišče za Daljni vzhod, ki sta bila v
svojem delovanju zelo uspešna, zato so v mednarodni skupnosti hoteli
ustanoviti mednarodno sodišče.
Počasi so se ustanovili Združeni narodi, v Haagu je za spore med
državami nastal International Court of Justice, potem pa do konca
hladne vojne na tem področju ni bilo velikih uspehov. Šele leta 1989
Trinidad in Tobago predlaga ustanovitev Mednarodnega kazenskega
sodišča, ki se mu pridruži 17 držav, to sodišče pa naj bi bilo
prisotno za terorizem, razpečevanje drog...
Korak naprej smo doživeli v začetku 90. let, ko sta bili
ustanovljeni še dve mednarodni sodišči, in sicer za Jugoslavijo (1993)
in Ruando (1994). Pomembno je vedeti, da morajo vse države sodelovati
s tema sodiščema, ne glede na državno pravo. In tako konec leta 2000
Slovenija sprejme zakon, ki dovoljuje sodelovanje z mednarodnimi
sodišči. Na osnovi tega zakona mora Milan Kučan iti v Haag, kot priča
v procesu proti Miloševiču.
No, najpomembnejši napredek do tega časa pa je ustanovitev stalnega
Mednarodnega kazenskega sodišča. Predlog za njegovo ustanovitev je bil
podan na Rimski konferenci, junija in julija leta 1998. Leta 1999 je
bil sprejet Rimski statut, ki govori o ustanovitvi tega sodišča, ki ga
je podpisalo 90 držav. No, sodišče pa je začelo s svojim delom
1. 7. 2002, ko je 60 držav ratificiralo delovanje tega
sodišča. Sodišče je pristojno za sojenje v primerih genocida, zločinov
proti človečnosti, agresije in raznih vojnih hudodelstev. Pomembno pa
je še to, da lahko stalno sodišče izvaja svoje pristojnosti, ko domača
sodišča nočejo, ali ne morejo soditi).
In kakšna je bila pri tem vloga Amnesty international? Ta nevladna
organizacija, kot še mnoge druge je sodelovala pri sestavljanju
rimskega statuta, njena pomembna vloga v prihodnosti pa naj bi bila
spremljanje procesov pred sodišči, ter širjenje informacij.
Menim, da je ustanovitev stalnega mednarodnega sodišča korak naprej
pri spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Žalostno pa
je to, da država, ki napade drugo državo v imenu spoštovanja
človekovih pravic in temeljnih svoboščin še ni ratificirala rimskega
statuta in skuša njegovo delovanje celo onemogočiti. Seveda mislim pri
tem na ZDA. Ne vem zakaj bi skušali preprečevati njegovo delovanje, če
nimajo na grbi kakšnih slabih dejanj. Morda se bojijo, da bi nekoč
tudi oni lahko prišli pred roko pravice. Mislim, da če bi imeli čisto
vest, jih podobne besede, kot jih je izrekel hrvaški predsednik Stipe
Mesič Janku Bobetku, ko so ga obtožili vojnih zločinov, ne bi smele
ganiti. Mesič mu je dejal: "Pojdi v Haag in dokaži svojo nedolžnost."
In to bi moralo veljati tudi za Američane.
