PIRATSKI OKTOBER: Internet kot javna sfera

18.10.2004 | Povprečna računalniško pismena oseba se ne zaveda, na kako sporna in protipravna razmerja z ostalimi (so)ustvarjalci internetnih vsebin pristaja. To besedilo opozarja na primere nepoštene, zavajajoče in škodljive rabe interneta, ki krši temeljne človekove in komunikacijske pravice, pri čemer pa pravne norme in praksa problema skorajda ne zaznajo.

Javna sfera je prostor skupnega zbiranja idej in pozicij. Je mesto, na katerem se srečujejo ljudje s svojimi koncepti, predstavami o svetu (Arendt 1958/1996: 52-60). Gre za bojišče enakih idej, kjer edino in najpomembnejšo enakost miselnih konceptov ljudi predstavljata njihovi drugačnost in tolerantnost do tovrstne neenakosti. Po mnenju H. Arendt sta ravno neenakost in različnost perspektiv razloga, ki osmišljata in zahtevata javno skupno bivanje.

JAVNOST V INTERNETNI PRAKSI
Normativni ideji javnosti v praksi ne uspe vzkaliti in izgleda, da svojih korenin ne bo tako hitro pognala. Teoretiki računalniško posredovanega komuniciranja (RPK) pa so internetu sicer napovedovali osvajanje demokratičnih idealov. Internet in nove informacijsko-komunikacijaske tehnologije (IKT) na sploh so široko odprli vrata območij z visokimi tehnološkimi, teoretičnimi in praktičnimi potenciali za oblikovanje vseobsegajoče in vsevsebujoče javne sfere. Izgleda, da so večinoma gospodarske in državne združbe tiste, ki tehnologijo najbolje izkoriščajo. Zato so z iznajdbo in uporabo IKT te elite pridobile še večjo relativno prednost pred ljudmi-javnostjo.

Prvi problem pri razumevanju interneta kot javne sfere se pokaže v vse ostrejših težnjah po ponudbi storitev po meri ponudnikov. In čeprav je internet sprva predstavljal velik anarhističen sklop “grass-roots” oblikovanih hipertekstualnih vsebin, je kljub temu iz meseca v mesec bolj strukturiran, od zgoraj navzdol seveda.

Čeprav je tehnologija praktično obče dostopna in relativno poceni, se pojavlja vprašanje enakih možnosti za dostop ter vprašanje enakopravnosti in pravnega položaja uporabnikov. Zaradi informacijske nepismenosti ter nepoznavanja tehnologij in računalniških sistemov, vpeljevanje IKT le še utrjuje družbene neenakosti. Zato D. Carter opozarja na nevarnost sprevrnitve potencialov digitalne demokracije v sredstva informacijske aristokracije (1997: 137). V primeru nadaljevanja komercializacije in indoktrinacije kibernetskega prostora lahko pričakujemo, da bo jutrišnji internet partner klasičnim množičnim medijem, ki so na vrhuncu dobe komercialne in ideološke koloniziranosti. Ali pa to že je?

Katja Ošljak

_______________
VIRI:
>> Arendt, Hannah (1958/1996). Vita activa. Ljubljana: Krtina.
>>Carter, Dave (1997). “‘Digital democracy’ or ‘information aristocracy’?: Economic regeneration and the information economy.” V: Loader, B. D. (ur.) The Governance of Cyberspace. London-New York: Routledge, strani: 136-152

<< PREJŠNJI ČLANEK// NADALJEVANJE >>

Arhiv po letih : 2004 | 2002