Opazovanje medijev
PIRATSKI OKTOBER: Programska oprema kot stroj za vohunjenje
21.10.2004 | Verižna pisma in pisma hoax so malo bolj veščim uporabnikom znana zato se jim ti bolj ali manj spretno izogibajo. Zelo težko pa se je izogniti nepošteni, zavajajoči in škodljivi rabi programske opreme.
Nepošteno, zavajajočo in škodljivo rabo programske opreme v RPK delimo v tri skupine: “prisvojitev” (angl. hijacking), “skrivni nadzor” (angl. surreptitious surveillance) in “onemogočanje izključitve, odstranitve programa” (angl. inhibiting termination).
PRISVOJITEV
“Prisvojitev” omogoča tujim in nepooblaščenim osebam, da vplivajo na vsebino in programsko opremo posameznikovaga računalnika. Gre za primere, ko se neki program samodejno ali celo z nasprotovanjem uporabnika namesti na trdi disk. Velikokrat se zgodi, da čarovnik v pasici sprašuje, ali želimo namestiti program, in čeprav kliknemo NE/zapri, se ta samodejno namesti v računalnik.
Podobno se zgodi tudi pri deskanju. Uporabnik se znajde na neki spletni strani, kjer program povzroči svojo samodejno namestitev, pri čemer uporabnik tega niti ne zazna. Pogosta je tudi sprememba nastavitve “otvoritvene” internetne strani. In naj se nekdo še tako bori proti temu, se mu ob vsakem ponovnem zagonu namesto priljubljene prikaže nezaželena stran.
SKRIVNI NADZOR
“Skrivni nadzor” je tehnika ilegalnega izdajanja osebnih podatkov oz. način zbiranja informacij o dinamiki spletne uporabe, ki je večinoma namenjena oglaševalcem. Pri nameščanju programske opreme z interneta se včasih skupaj z izbranim programom namesti še poseben zapis, ki ponudniku programa javlja podatke o posameznikovi rabi interneta. Seveda pred namestitvijo izbranega programa uporabnik ni obveščen o tej funkciji.
ONEMOGOČANJE IZKLJUČITVE
“Onemogočanje izključitve” se nanaša na programsko opremo, ki se je ne da odstraniti, deaktivirati ali izključiti. Program tako uporabnika prisili v stalno zvezo s svojim ponudnikom. Recimo, da uporabnik namesti program A. Skupaj s tem se na trdi disk računalnika namesti še program B, v katerem so zapisana oglaševalska sporočila v t. i. obliki “pop-up”. Vsaka naslednja priključitev na internet izzove plazove teh sporočil, pri čemer uporabnik ne ve, od kod izvirajo. Odstranitev programa B pa kljub odstranitvi programa A ni mogoča. (glej npr. http://www.cdt.org/privacy/spyware/20040419cswg.pdf, 8. 5. 2004)
Katja Ošljak
<< PREJŠNJI ČLANEK// NADALJEVANJE >>
© Media Forum, center za javno komuniciranje // Ljubljana // e-pošta: info@media-forum.si