DRUŽBA NA KLICU: Internetni antiislamizem

16.11.2004 | Po 11. septembru se je antiislamistični diskurz močno razplamtel po delu sveta, ki mu pravimo zahodni, h kateremu se ali pa bi se vsaj zelo radi prištevali tudi Slovenci. Obljublja veliko: demokracijo, razvoj, bogastvo, sodobne tehnologije, želeni način življenja kot najvišjo vrednoto izpostavlja svobodo govora. Pa obljube izpolnjuje? Emina Mešić raziskuje, kako se odraža svoboda govora na internetnih forumih, ki združujejo svobodo govora z anonimnostjo. Za primer si je izbrala eno od najbolj žgočih javnih razprav v zadnjih letih – antiislamizem.

Naši politiki so oni dan zatrjevali, da je slovenska demokracija z vstopom v Evropsko unijo vstopila v zrelo dobo. Kot vse bolj informacijsko razvita družba smo skoraj zakoličili optimalne meje elektronske demokracije, kjer je svoboda izražanja povzdignjena v najvišjo vrednoto vsakega posameznika. Nismo računali z dejstvom, da se bodo iz krčev poporodne depresije povsod opevane svobode izražanja izvili smrtonosni virusi postmoderne, kajti z možnostjo vstopa vsakovrstnih mnenj posameznikov na (spletni) mnenjski trg smo obenem dali polet diskriminatornim in sovražnim mnenjem, ki na makrodiskurzivni ravni odtegujejo pravice vsem vrstam manjšin v Sloveniji. Oni dan sem tudi sama ugotavljala, kako je z našo elektronsko demokracijo na internetnem forumu Fakultete za družbene vede o gradnji Islamskega kulturnega centra v Ljubljani. Z vsakim novim mnenjem se je elektronska demokracija spreminjala v siromašenje komunikacijskih pravic, antiislamistični diskurz pa je pred sabo rušil vse člene naše lične zakonodaje na področju medijev. Na forumu sem namreč zaznala naslednje prvine antiislamističnega diskurza:
1) ogroženost slovenskega lokalnega prebivalstva zaradi morebitnega islamskega fundamentalizma (spomin na 11. september), katerega zametki naj bi izhajali iz Islamskega kulturnega centra
2) v zvezi s prvo točko tudi ogroženost avtohtonega prebivalstva zaradi domnevne političnosti Islamskega kulturnega centra (enačenje z islamskimi državami, kjer so muslimani večinski prebivalci in ni ločnice med cerkvijo in državo)
3) ogroženost dominantne avtohtone slovenske kulture (katolicizem, slovenski jezik in zaščita naravne dediščine) zaradi kulturne različnosti islama
4) problem neuklapljanja arhitekturnih posebnosti džamije, ali natančneje minareta, v prevladujočo »krščansko« oziroma evropejsko arhitekturno okolico
5) sporen minaret in njegova višina oziroma glasno izvajanje molitev iz minareta
6) sporna funkcija slovenskega muftija Osmana Džogića zaradi uporabe srbohrvaškega jezika, netransparentnosti izvorov sredstev za financiranje gradnje Islamskega kulturnega centra (v oddaji Trenja je omenil tudi nekatere arabske države, zato se med Slovenci pojavlja strah pred vmešavanjem arabskih držav v slovenske notranjepolitične zadeve) in izjave o morebitni gradnji 13 džamij v Sloveniji, s čimer je mufti izzval dodatno utrjevanje predsodkov do pripadnikov islama in do islamske vere
7) enačenje gradnje islamskega kulturnega centra s problemom izbrisani in v navezavi s tem enoten antibalkanistični diskurz
8) zavajanje javnosti, ker se predpostavlja nezadostno poznavanje islama
9) Koran ni preveden v slovenščino, problem pa so tudi različne interpretacije Korana
10) vloga zatirane ženske v islamu
11) zgodovinski oris turških vpadov (dominantna interpretacija nasilne islamizacije)

Za predjed so si uporabniki omenjenega foruma najprej privoščili samosvojo interpretacijo slovenske Ustave, kjer so s prvinami sovražnega govora najprej izločili njen 63. člen, ki prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti, z argumentacijo, da kakšen Slovenec pa si, če nisi po 11. septembru malo ksenofoben. Prav tako so si uporabniki foruma po lastni podobi prikojili 41. člen Ustave, ki pravi, da je izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju svobodno in da se nihče ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Prikrojitev argumentirajo z navedbami, da svoboda izpovedovanja vere ne zajema tudi prakticiranja vere v džamiji, pač pa v molilnicah. Zgovorna je tudi interpretacija (prosto po Prešernu) 15. člena Ustave, ki pravi, da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. Ti drugi naj bi bili avtohtoni Slovenci (pri čemer ne podajajo definicije, kdo naj bi to bil), katerim bi bile kršene pravice pri soobstoju s tako različno kulturo od prevladujoče krščanske paradigme (čeprav javnomnenjske raziskave razkrivajo, da so glede na prakticiranje vere Slovenci bolj podobni protestantom). Kot primer izjeme, ki naj bi jo določala ustava, pa zagovarjajo, da je pravica muslimanov do gradnje džamije v neskladju s 73. členom, ki spodbuja k ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Prostor za džamijo v Ljubljani naj bi namreč zakrival pogled na Ljubljanski grad – slovensko kulturno in naravno dediščino.

Le malokateri uporabnik se je z uporabo prvin sovražnega govora zavedal, da s svojimi komunikacijskimi pravicami odteguje pravice verski manjšini in posameznikom krade osebno integriteto. Še manj jih je vedelo, da skupaj z Ustavo kršijo tudi Kazenski zakonik RS (300. člen) in Zakon o medijih (8. člen).

Emina Mešić

Vprašanje, ki ga avtorica izpostavlja je zakaj se je pojavil antiislamistični diskurz na internetnih forumih. Nanj odgovarja s tremi argumentiranimi odgovori, ki niso zgolj moralno opravičevanje za ksenofobijo do muslimanov v Sloveniji. Jutri bomo objavili prvega od njih.

Arhiv po letih : 2004 | 2002