DRUŽBA NA KLICU: Anonimnost kot problem

17.11.2004 | V prvem delu prispevka smo se seznanili s stanjem v razpravi o gradnji Islamskega kulturnega centra v Ljubljani, ki poteka na internetnem forumu FDV. Kar naj bi bila razprava je deterioriralo v siromašenje komunikacijskih pravic, antiislamistični diskurz je kršil številne člene Ustave RS in zakonodaje na področju medijev. V pričujočem članku avtorica podaja prvi odgovor na vprašanje zakaj se je pojavil antiislamistični diskurz na internetnih forumih.

Našla sem tri argumentirane odgovore, na vprašanje, zakaj se je pojavil antiislamistični diskurz na internetnih forumih, ki niso zgolj moralno opravičevanje za ksenofobijo do muslimanov v Sloveniji.

Prvi odgovor je vpisan že v samo naravo novih (elektronskih) komunikacijskih kanalov oziroma internetnih forumov kot prehodne vrste komunikacije, kjer posameznik iz zasebnosti z uporabo interneta stopa na področje posebne (internetne) javnosti in je vsak participant s svojo izjavo (bolj ali manj argumentirano) v vlogi (anonimnega) mnenjskega voditelja, katerega identiteta se kontinuirano pojavlja le skozi različne nadimke, ki si jih sodelujoči nadene. Z internetnimi forumi torej nastajajo »novi modeli in pomeni sveta«, ki prav zaradi anonimnosti uporabnikov dajejo možnost monološkemu prepričevanju v eno in edino videnje sveta, ki je prežeto s predsodki in diskriminacijami iz posameznikovega makrodiskurzivnega dojemanja sveta, hkrat pa neobremenjen in zavarovan način »javnega« izaražnja najbolj zasebnih prepričanj. Meja med dialoškim prepričevanjem in monološkim pregovarjanjem pa je zaradi anonimnosti večkrat zabrisana.

Za umestitev novih, internetnih oblik komuniciranja je torej izrednega pomena njihova vnaprejšnja umestitev v „duh našega časa“, ki jih je tudi koncipiral kot takšne in vnaprej določil meje in stranske učinke njihovih izraznih možnosti. Ta doba je postmoderna, ki jo s tehnološkega aspekta označujem kot dobo novih komunikacijskih sredstev, ki na novo definirajo zgodovinski (Kantovski) definiciji časa in prostora, obenem pa s sabo prinašajo tudi nove diskurzivne prakse in razširjeno participacijo (potencialnih uporabnikov teh komunikacijskih sredstev).

Internetne forume, kot novo obliko participacije državljanov v zadevah javnega pomena, odlikujeta njihova neposrednost in anonimnost pri izražanju mnenja. Menim tudi, da je izredno pomembno preučevati nove komunikacijske kanale, ki so manj nadzorovani in s tem (naj bi bili) manj (so)odvisni od državnega aparata. Internetni forumi odražajo neko vrsto medsebojne komunikacije na intersubjektivni ravni, ki je podobna komunikaciji iz oči v oči in v kateri se preko (ciber)mnenjskih voditeljev izoblikujejo dokončna stališča in mnenja glede javnih zadev, ki jih posameznik zasebno le stežka spremeni.

Zavedam se tudi dejstva, da posamezniki svoja stališča javno lahko spremenijo, vendar v zasebnosti ostanejo nespremenjena, in prav internetni forum kot medij, kjer stopajo uporabniki iz varne zasebnosti v zainteresirano internetno javnost, odraža to dejstvo. Veliko težje bi namreč po mojem mnenju bilo ugotavljati značilnosti antiislamističnega diskurza v „papirni“ obliki slovenskih dnevnih časopisov, saj bi se lahko omejili le na interpretativne žanre, katerih vsebina je še posebej omejena s samoregulativno in ostalo slovensko in mednarodno medijsko zakonodajo, ki prepoveduje uporabo sovražnega govora v novinarskih prispevkih. Internetni forumi so torej po eni strani komunikacijski kanal, ki se najbolje približa pojmu internetna demokracija (vsi, ki imajo dostop do interneta in želijo objaviti svoje mnenje, lahko sodelujejo in zagotovljena je tudi skoraj neposredna povratna informacija). Na križišču dveh realnosti (stvarne in virtualne) pa se zastavlja vprašanje regulacije novih elektronskih medijev in neskončna debata o tem, ali svoboda izražanja vključuje tudi anonimna mnenja, ki vsebujejo elemente sovražnega govora (le-ta so v nasprotju z demokratičnimi načeli in človekovimi pravicami). Tako (kvazi)demokratična družba z internetom kot najuspešnejšo in najbolj zastopano obliko novih elektronskih medijev postaja razgaljena vse do svojega bistva, subtilnim mehanizmom oblasti pa se pridružujejo vse bolj direktne (nezavedne)oblike izražanja sovražnih mnenj.

Ali takšnim sovražnim mnenjem dovoliti, da so izražena pod pretvezo svobode izražanja, ali pa jih cenzurirati in kdo bi to cenzuro moral izvajati (kdo so »moralni neoporečneži«), je vprašanje, s katerim se bo morala postmoderna šele spopasti. Odgovor ni enoznačen. Sama menim, da bi lastnik strežnika Fakultete za družbene vede moral odgovarjati za povzročeno nematerialno škodo, če je že z možnostjo anonimnosti uporabnikov zmanjšal njihovo vlogo pri povzročanju škode. Tudi v pismih bralcev ni žaljivk, vulgarizmov, psovk in kletvic, ki bi muslimane v Sloveniji imenovale z musliji, musliči, balkanci, muđahedini, teroristi in fundamentalisti.

Emina Mešić

Jutri si lahko preberete drugi odgovor na zaskrbljujoče vprašanje pojava antiislamističnega diskurza.

Arhiv po letih : 2004 | 2002