DRUŽBA NA KLICU: Stilistična in pravna narava

19.11.2004 | V zadnjem delu objavljenega članka se avtorica poglobi v stilistični in institucionalni vidik antiislamističnega diskurza, ki je morda ravno zaradi številnih lukenj v slovenski zakonodaji najbolj zaskrbljujoč. Internetni forumi so najbolj priročen in najmanj nadzorovan kanal izražanja javnega mnenja. Anonimnost posameznikom omogoča izražanje še tako nedemokratičnih mnenj prav pod krinko demokracije. Kakšne so pravne možnosti diskriminiranih?

Tretji odgovor je bolj stilistične in pravne narave. Luknje v Kazenskem zakoniku omogočajo, da tudi če bi se snovalci sovražnega govora znašli na sodišču kot obdolženci, bi jim morali dokazati namen zaničevanja, čeprav so jezikovna sredstva, ki zasledujejo takšen cilj, že v Slovarju slovenskega knjižnega jezika s kvalifikatorji (vulgarizem, žaljivka, psovka itd.) nedvoumno označena kot taka. Ali kot pravi Petkovič (1992: 117): »Jezik je družbeni sistem, ki s svojim pomenom določa našo kulturo in identiteto ter ustvarja možnosti tega, kar bi lahko bili. Materialni svet per se ni nosilec pomenov, ti niso vnaprej določeni, niso nekaj esencialnega, pač pa se vedno znova konstruirajo glede na čas, kontekst, prostor in perspektivo razumevanja. Pomen je vedno v precejšnji meri ideološki pomen, konstrukcija pomena pa hkrati pomeni tudi konstrukcijo objekta.« Po drugi strani pa naš Kazenski zakonik »kaznuje javno žalitev (v sredstvih množičnega obveščanja) z denarno kaznijo in zaporom do šest mesecev, vendar je v členu 169 omejevalen tako, da določa da se ne kaznuje tisti, ki se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem ali književnem delu, v resni kritiki, pri izvrševanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica ali politične dejavnosti, pri obrambi kakšne pravice (slednja pride v tem kontekstu v poštev), če se iz načina izražanja ali drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja. Pravni in stilistični problem je torej med žaljivim izražanjem in namenom zaničevanja, se pravi, izraz v besedilu je lahko žaljiv, vendar ni kazniv, če ni izrečen z namenom zaničevanja«. (Korošec, 2002: 7)

Takšna pravna formulacija širi maneverski prostor uporabnikom zaničevalnih izrazov, zato bi sodna praksa morala začeti upoštevati Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki natačno precizira namen zaničevanja z uporabo določenih jezikovnih izrazov. Glede na to, da se je makrodiskurzivna raven komuniciranja z antiislamističnim diskurzom dodobra zasidrala v mikrodiskurzivni ravni posameznika, takšno sovražno javnomnenjsko ozračje ne bo pozitivno pripomoglo k referendumskemu blagoslovu gradnje. Gotovo se bodo z razvojem dogodkov pojavilie še številne nove prvine antiislamističnega diskurza, pomembno je le, da jih bodo posamezniki znali ugledati v luči kulturnega in verskega relativizma, kajti le na ta način bo morda nekoč mikrodiskurzivna raven tolerantnih posameznikov dosegla globalne spremembe na makrodiskurzivni ravni odnosa sveta do islama.

Emina Mešić

VIRI:
>>Korošec, Tomo (ur.). 2003. Razžalitve v tiskanih medijih. Ljubljana: FDV.
>>Petkovič, Brankica. 2001. Poročilo skupine za spremljanje nestrpnosti. št. 1. Ljubljana: Mirovni inštitut.

Arhiv po letih : 2004 | 2002