DELO NA KLICU: Pravna argumentacija

4.11.2004 | V prvem delu članka na temo kršitve avtorskih pravic v Sobotni prilogi dnevnika Delo je avtorica predstavila dva primera domnevne kršitve. Gre za objavo prevoda člankov iz tujih časopisov L'espresso in Die Zeit, pod katera uredništvo ni podpisalo avtorjev, temveč je kot vir navedlo je naziv publikacije, v kateri sta bila članka objavljena. V drugem delu članka se avtorica poglobi v pravno argumentacijo kršitve.

Po definiciji je avtorska pravica avtorjev monopol nad izkoriščanjem avtorskega dela in nad določenimi oblikami razpolaganja s primerki avtorskega dela. Področje zaščite in izkoriščanja avtorskih pravic je v Republiki Sloveniji urejeno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Avtor je torej oseba, ki neko delo ustvari. To delo je lahko v različnih oblikah, za moja primera pa je posebej pomembna pisana oblika (članek). Poleg tega se šteje kot avtorsko delo tudi prevod, vendar z določenimi omejitvami.

Avtorske pravice delimo na materialne in moralne. Pri materialnih gre za uporabo dela v telesni obliki (zlasti pravica reproduciranja), za uporabo dela v netelesni obliki, za uporabo dela v spremenjeni obliki in uporaba primerkov avtorskega dela, ki obsega dve pravici: pravico distribuiranja in pravico dajanja v najem. Pri moralnih avtorskih pravicah govorimo o pravici do prve objave, pravici priznanja avtorstva, pravici spoštovanja dela in pravici skesanja. Pri obeh zgora opisanih kršitvah je šlo za kršitve moralne avtorske pravice, saj nikjer niso navedeni avtorji. Tudi v primeru prevoda je prevajalec dolžan upoštevati moralno avtorjevo pravico do priznanja avtorstva, hkrati pa se ima pravico tudi sam podpisati, saj je prevod tudi njegovo avtorsko delo.

Tako 7. člen ZASP pravi: (1) Prevodi, priredbe, aranžmaji, spremembe in druge predelave prvotnega avtorskega dela ali drugega gradiva, ki so individualna intelektualna stvaritev, so samostojna avtorska dela. (2) S predelavo iz prejšnjega odstavka ne smejo biti prizadete pravice avtorja prvotnega dela.

Kršeni sta bili torej moralna avtorska pravica do priznanja avtorstva in materialna pravica do uporabe dela v telesni obliki oz. pravica reproduciranja. Poleg tega vsebinske omejitve avtorske pravice, posebej del o zakonitih licencah, pravijo: "Brez prenosa materialnih pravic, vendar ob plačilu ustreznega nadomestila je dopustno reproduciranje avtorjevega dela v učbenikih, namenjenih za pouk ter reproducirati v periodičnem tisku aktualne članke iz takega tiska, razen če avtor tega ni izrecno prepovedal." Hkrati pa je treba tudi "v primerih iz prejšnjih odstavkov navesti vir in avtorstvo dela, če je navedeno na uporabljenem delu." Avtorji določene vrste avtorskih del se lahko interesno povežejo in na državni ravni ustanovijo kolektivno organizacijo. Takšna organizacija potem lahko kolektivno uveljavlja avtorske pravice in med drugim zagotavlja pobiranje in izterjavo nadomestil od uporabe avtorskih del. Ta nadomestila lahko izterja med drugim tudi v naših dveh primerih, ko gre za »ponatis aktualnih člankov v dnevnem in periodičnem tisku«. Glede sodnega varstva bi v primeru tožbe upravičenci lahko zahtevali objavo sodbe na stroške kršilca v javnih glasilih v obsegu in na način, ki ga določi sodišče. Hkrati pa bi lahko avtorji zahtevali denarno odškodnino.

Nika Hriberšek

Avtorica nas je popeljala skozi pravno argumentacijo domnevnih kršitev avtorskih pravic. Jutri si lahko preberete njene predloge rešitve ter pojasnilo Delovega uredništva, ki pojasnjuje ozadje objave člankov iz tujega tiska.

Arhiv po letih : 2004 | 2002