Opazovanje medijev

Evropska samoregulativna telesa različna tako po velikosti kot tudi po proračunih

28.4.2004 | Kvaliteta dela naj se ne bi sodila po kvantiteti oseb, vpletenih v delo, je pa dejstvo, da je količina opravljenega dela v učinkovitih kolektivih premosorazmerna številu ljudi, ki se temu delu posvečajo. Dela oglaševalskih razsodišč niso izjema.

Samoregulativni organi (SRO) so navadno razdeljeni na dva dela: na razsodišče (do 10 članov) in administracijo (od 10 do 20 članov). Posebej izstopa Italija, saj združuje kar pet podteles s skupno več kot 100 člani; številčno presega celo britanski SRO, ki v treh organih združuje čez 60 ljudi. Večina denarja se za samoregulativna telesa steka iz članarin (Češka je izjema, saj poleg članarine 30 odstotkov zbere s svojimi dejavnostmi: organizacijo seminarjev ipd.), nekatere se delno financirajo iz pritožb in podanih mnenj (Portugalska, Nizozemska), druge pa finančno podpirajo ustanovitvena telesa npr. Luksemburg in Švica. Osem evropskih držav ima en oglaševalski SRO in kodeks, ostale pa po dva ali več. Irska je s trinajstimi absolutna rekorderka, kar potrjuje razvito samoregulacijo v državi (The Blue Book, 2001).

Organi, ki nadzirajo izvajanje samoregulacije, prejemajo na tisoče pritožb. Države se med sabo po obravnavi pritožb zelo razlikujejo. Španija recimo, jih na leto uspe rešiti le peščico, medtem ko jih Velika Britanija razreši od 1.000 do 3.000. Te razlike so posledica različnih samoregulativnih politik: nekatere države uspešno nadzorujejo oglase in rešujejo pritožbe, druge se lotevajo izključno hujših kršitev; nekatere upoštevajo samo nacionalno razširjene oglase in lokalnih ne, drugim uspe kontrolirati vse medije (Boddewyn, 1992). Seveda pa je v omenjenem primeru potrebno upoštevati tudi dejstvo, da ima Španija v svojem samoregulativnem telesu 8 članov (ali več), medtem ko jih ima Velika Britanija vsega skupaj okoli 60 (The Blue Book, 2001).

Sabina Žakelj ______________________________________ V naslednji objavi iz sklopa Samoregulacija v oglaševanju 05.05.04 bo razkrito, v kateri evropski državi vas bo kršitev najbolj tepla.

VIRI:
>> Boddewyn, J. J. (1992): Global perspectives on advertising self-regulation. Quorum Books Inc., ZDA.
>> Žakelj, Sabina (2004): Samoregulacija oglaševanja. Diplomsko delo. FDV, Ljubljana.
>> (2001) Advertising Self-Regulation in Europe - "The Blue Book". Third edition. EASA.

-- Članek je avtorsko delo. Ob citiranju navedi vir! --

Arhiv po letih : 2004 | 2003 | 2002 | 2001

© Media Forum, center za javno komuniciranje // Ljubljana // e-pošta: info@media-forum.si