Opazovanje medijev

V katerih državah vas bo kršitev najbolj tepla?

5.5.2004 | Kršitev oglaševalskih pravil krišitelja ne bo udarila po žepu, saj namen samoregulativnih teles ni denarna globa. Bo pa zato toliko bolj trpel njegov ugled.

Večina držav javno objavi odločitve razsodišča (razen Grčije, kjer so postopki strogo zaupni), kar velja za javnost kot informacija, za kršitelja pa kot kazen. Večina držav po ugotovitvi kršitve pozove oglaševalca, da spremeni ali umakne oglasno sporočilo; če se oglaševanje nadaljuje, se obrne na medij in ga pozove k umiku oglasa. Redkeje države primer, ko kršitelj ne spoštuje odločitve razsodišča, dajo naprej na sodišče (Belgija, Nemčija, Švedska), še redkeje pa imajo samoregulativna telesa pravico denarno oglobiti kršitelja – edini samoregulativni instituciji, ki to smeta v Evropi, sta nemška Zentrale in irsko samoregulativno telo. Irska, Španija in Francija vztrajnega kršitelja izločijo iz članstva. Francija ima nasploh najstrožje sankcije in največja pooblastila za vztrajne kršitelje, saj lahko v javnosti sproži kampanjo proti njim, poda na sodišču strokovno mnenje in če je kršitev res kritična, v vseh medijih sproži oglaševalski preplah (angl. ad-alert), ter s tem opozori potrošnike na sporno oglaševalsko vsebino.

PRIJAVA KRŠITEV. Večina držav sprejema prijavo domnevnih kršitev pisno. Izjema je nemška Zentrale, ki sprejema pritožbe tudi prek telefona, vendar jih da v obravnavo šele, ko jih natančno preveri. Prijave kršitev so brezplačne, razen na Finskem, kjer mora prijavo vložiti potrošniška organizacija in na Portugalskem, kjer je potrebno plačati pritožbe nad konkurenčnimi oglasi. Grški sistem je v primeru razsodbe najhitrejši: če prijavljeni oglas ogroža potrošnike (njihovo zdravje, okolje), ga obravnavajo po hitrem postopku, ki traja do tri dni, medtem ko standardni zaradi razgovora traja dlje. Prav seznanjanje z vsemi vpletenimi stranmi navadno podaljša postopek razsojanja. Najdaljši rok za razrešitev pritožbe ima Švedska (od enega do šest mesecev). Več držav poskuša pritožbo rešiti še preden pride v razpravo na razsodišču in sicer z razpravo med prijaviteljem in domnevnim kršiteljem (Madžarska, Irska, Portugalska, Španija, Turčija).

PRITOŽBE NA ODLOČITVE RAZSODIŠČA. V državah, kjer prevladuje zakonodaja (Danska, Finska, Švedska) in v Franciji pritožbe na odločitev razsodišča niso mogoče. V Grčiji, kjer imajo dvostopenjsko razsodišče, je mogoča le pritožba na odločitev prvostopenjskega, pritožbe in odločitve pa so strogo zaupne in zaprte pred javnostjo. V Luksemburgu se lahko katerakoli stran ponovno pritoži le ob predložitvi novih dokazov. Rok za pritožbo je različen, vendar v nobeni državi ne presega osem dni od sprejete prve odločitve.

Sabina Žakelj

___________________

Ali se lahko pred kršitvijo zaščitimo boste izvedeli naslednjo sredo, 12. 05. 04 v članku iz sklopa (Samo)regulacija oglaševanja.

VIRI:
>> Žakelj, Sabina (2004): Samoregulacija oglaševanja. Diplomsko delo. FDV, Ljubljana.
>> (2001) Advertising Self-Regulation in Europe - "The Blue Book". Third edition. EASA.

-- Članek je avtorsko delo. Ob citiranju navedi vir! --

Arhiv po letih : 2004 | 2003 | 2002 | 2001

© Media Forum, center za javno komuniciranje // Ljubljana // e-pošta: info@media-forum.si