Opazovanje medijev
Kajenje ni rizično le za uživalce, ampak tudi za oglaševalce
2.6.2004 | Večina evropskih držav se spopada z visoko stopnjo obolenj in umrljivosti zaradi prekomerne porabe alkohola in pretiranih kadilskih razvad. Ker je oglaševanje tesno povezano z uspešno prodajo, je bil prvi ukrep za zmanjšanje stroškov, ki jih oboleli državljani povzročajo državnim blagajnam, stroga omejitev oglaševanja alkohola in tobačnih izdelkov. Še več: v smislu osveščanja o škodljivosti kajenja so se na cigaretnih škatlicah pojavili napisi, ljubkovalno poimenovani "osmrtnice", prav tako pa so izginile oznake za "lažje" (mild, ultra, light) cigarete. Oglaševanje alkohola ima najmanj 15 (+10) podobnih zgodb. Kje med +10 je slovenska?
EVROPSKA CIGARETNA ZGODBA se je začela že davnega leta 1492, ko je Krištof Kolumb na Bahamskih otokih prvič zabeležil omamljanje s tobakom in njemu primešanih snovi. Tobak je bil v Evropi promoviran kot zdravilno zelišče in tobačna industrija z razvojem ni imela težav. Oglaševanje cigaret kot vira užitka se je bistveno razmahnilo sredi 20. stoletja, približno istočasno ko so prišli v javnost prvi rezultati raziskav o škodljivosti kajenja. Praznjenje državnih blagajn zaradi posledic kajenja je z različnimi časovnimi zamiki prepričalo v regulacijo oglaševanja vse evropske države. Ažurne skandinavske države so proti-tobačne zakone sprejele med prvimi (Norveška leta 1973, Finska in Švedska pa tri oz. dve leti za njo). Istega leta kot Norveška je proti-tobačno zakonodajo sprejela tudi Nemčija, k čemur so odločilno pripomogli proizvajalci sami, saj so že tri leta pred tem na lastno pobudo umaknili oglaševanje iz elektronskih medijev.
Zaradi strogih zakonov v vseh evropskih državah so proizvajalci tobačnih izdelkov iskali druge oblike oglaševanja. Iz neposrednega oglaševanja so se preusmerili v posredno in denar namesto v oglaševanje na televiziji in v drugih medijih vlagali v istoimenske tržne znamke obutve, oblačil in kozmetike, v športna tekmovanja (posebej avtomobilske dirke, Formulo 1 in motokros) ter sponzoriranje glasbenih koncertov in drugih prireditev za mlade. Razširjeno oglaševanje je leta 1989 zajezila evropska Direktiva o čezmejni televiziji, ki prepoveduje obe vrsti (neposredno in posredno) oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov na televiziji ter sponzoriranje televizijskih programov s strani tobačnih podjetij. Posledično je na zakonodajni ravni posameznih držav prišlo do stroge omejitve vseh vrst oglaševanja. Evropski boj proti kajenju je s sprejetjem tako stroge regulacije povzročil veliko prahu v javnosti in gospodarstvu. Tobačni lobi je po letu 1989 vztrajno poskušal spremeniti strogo zakonodajo, a neuspešno. Oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov je še vedno najstrožje reguliran sektor izdelkov v evropskih državah.
CIGARETNA ZGODBA NA SLOVENSKIH TLEH je precej podobna evropski. Slovenija je glede oglaševanja tobaka in tobačnih izdelkov povzela strogo politiko drugih evropskih držav. Po ratifikaciji Mednarodne konvencije o čezmejni televiziji je oglaševanje na televiziji prepovedano, z Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov pa strogo omejeno v vseh ostalih medijih (dovoljeno je samo oglaševanje v obliki zaščitene blagovne znamke na priboru za kajenje in v/na prostorih proizvodnje in prodaje ter ob uvedbi novih tobačnih izdelkov z nizko vsebnostjo nikotina in katrana). Omenjeni zakon je napisan v skladu z evropskim prizadevanjem a zmanjšanje kadilskih navad in prepoveduje vse oblike oglaševanja cigaret in tobačnih izdelkov v tiskanih medijih, na radiu in internetu, pa tudi sponzoriranje športnih prireditev in podarjanje tobačnih izdelkov kot sredstvo promocije. Cigaretne škatlice morajo tretjino svojega zunanjega prostora žrtvovati za odebeljen črn napis v smislu "kajenje ubija", oznake light, mild in ultra pa so prepovedane, saj naj bi omenjeni napisi kupce napeljevali na manjšo škodljivost izdelka, medtem ko so raziskave pokazale ravno nasprotno: nove, še agresivnejše oblike raka posebej pri kadilkah.
Prizadevanja za zmanjšanje kajenja so sicer utrdila zavedanje o škodljivosti početja, poraba tobaka pa se kljub temu ni zmanjšala. Večina evropskih držav (Slovenija ni izjema) po statistki Svetovne zdravstvene organizacije opaža stabilizacijo porabe cigaret, saj se opuščanje med kadilci zamenjuje s porastom kajenja med mladimi in ženskami.
Sabina Žakelj
Alkoholno zgodbo najdete v članku Pitje ni rizično le za uživalce, ampak tudi za oglaševalce
-- Članek je avtorsko delo. Ob citiranju navedi vir! --
Arhiv po letih : 2004 | 2003 | 2002 | 2001
© Media Forum, center za javno komuniciranje // Ljubljana // e-pošta: info@media-forum.si