Opazovanje medijev

Pitje ni rizično le za uživalce, ampak tudi za oglaševalce

2.6.2004 | Oglaševanje alkoholnih pijač je blažje omejeno kot oglaševanje tobačnih izdelkov, pa vendar ...

ALKOHOLNA IZOBRAZBA. Alkohol je zaradi ogrožanja zdravja ob pretiranem uživanju prav tako na črni listi evropskih držav kot tobačni izdelki, vendar je deležen nekoliko milejše regulacije. Države oglaševanje alkohola večinoma v celoti prepovedujejo glede na določene kriterije, ki se delijo na vrsto medija, čas objave oglasa, vsebnosti alkohola (koliko odstotkov alkohola lahko vsebuje pijača, da se jo še sme oglaševati) ter izgled in vsebino oglasa.

Belgija ima najstrožjo zakonodajo glede vrste medija, v katerem se sme oglaševati, saj popolnoma prepoveduje oglaševanje alkoholnih pijač na nacionalni televiziji in radiih, medtem ko na komercialni televiziji prepoveduje le oglaševanje žganih pijač. Oglasov za alkoholne pijače prav tako ni mogoče videti na Britanskem BBC-ju. Avstrija, Švica, Turčija in Irska popolnoma prepovedujejo oglaševanje žganih pijač na radiu in televiziji. Irska je šla še korak dlje, saj prepoveduje pojavljanje enakega oglasa več kot dvakrat na noč na istem kanalu, prepoveduje pa tudi vsakršno predvajanje oglasov za alkoholne pijače pred prenosi športnih dogodkov. Na Slovaškem je prepovedano oglaševanje vseh alkoholnih pijač, razen piva. V Grčiji je z zakonom omejeno število oglasov za alkoholne pijače, ki se lahko pojavijo v programu enega dne. Francoska zakonodaja popolnoma prepoveduje oglaševanja alkoholnih pijač v publikacijah, ki so namenjene mladostnikom ter oglaševanje alkohola med športnimi dogodke. Nemški oglaševalci so leta 1998 za oglaševanje in nakup alkoholnih izdelkov sami sprejeli posebna pravila za oglaševanje v vseh medijih, posebej pa prepovedujejo oglaševanje žganih pijač na televiziji.

Časovno omejitev oglaševanja je sprejelo več držav: v Italiji je oglaševanje alkoholnih izdelkov dovoljeno po 20. uri, na Portugalskem po 22. uri z dodatno omejitvijo, ki se nanaša na fizično uživanje alkohola. Španija ima časovno mejo za dovoljeno oglaševanje alkoholnih pijač postavljeno ob 21.30. Španija je tudi država, ki je uvedla odstotkovno omejitev vsebnosti alkohola: prepoveduje oglaševanje žganih pijač in pijač, ki vsebujejo več kot 23% alkohola. Pri oglaševanju piva in vina je za odstotek bolj dopustna Finska. Francija ima z zakonom prepovedano televizijsko oglaševanje alkoholnih pijač, ki vsebujejo več kot 1,2% alkohola, kar v praksi izpade kot popolna prepoved (izjeme so posebni dogodki,, recimo formula 1, kjer dopuščajo nekatere oblike oglasov). Zakon, ki obravnava oglaševanje alkoholnih pijač "Loi Evin" je zaradi strogih določil povzročil velik upad zaslužka medijev posebej zaradi TV prenosov športnih dogodkov, v nasprotju s pričakovanji pa se je po uvedbi zakona drastično povečalo uživanje alkohola med mladimi Francozi. Velika Britanija ločuje med alkoholnimi pijačami in pijačami z nizko vsebnostjo alkohola (pod 1,2% alkohola), debate pa so se razpredale tudi glede "mehkih" alkoholnih pijač, ki vsebujejo pretežno nealkoholne sestavine (limonada, kola, pomarančni sok) in do 5% alkohola.

Na vsebino in prezentacijo oglasa so v zakonodaji poseben poudarek dale Francija (za vse medije, razen radiodifuznih, kjer je oglaševanje alkoholnih pijač prepovedano), Luksemburg (za TV in radio – pri pitju ne smejo prikazovati mladih, športnikov ali voznikov) in Nizozemska (opozorilo o škodljivosti alkohola mora zajemati 40% oglasnega prostora). Na Portugalskem oglasi ne smejo prikazovati fizičnega uživanja alkohola. Belgija je ena redkih držav, kjer so oglaševalci sprejeli lastna merila pri oblikovanju za oglase piva, kar je ob razviti pivovarski industriji razumljivo. Oglaševanje alkoholnih izdelkov mladoletnim je v vseh državah ali prepovedano ali pa strogo regulirano.

Slovenija ima na področju oglaševanja alkohola v primerjavi z ostalimi evropskimi državami stroga zakonodajna določila. S sprejetjem Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA) in dopolnjenega Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (ZZUZIS) se glede oglaševanja alkohola uvršča v vse omenjene kategorije. Zakonodaja namreč določa vrsto medija in čas pojavljanja oglasov (na TV je oglaševanje alkohola prepovedano med 7.00 in 21.30, v kinematografih pa pred 22.00, za tiskane medije pa je svoboda oglaševanja dosti večja), vsebnost alkohola (oglašuje se lahko le pijače, ki vsebujejo manj kot 15% alkohola), posebej obširno pa določa tudi vsebino oglasov.

Svetovna zdravstvena organizacija v svojih spletnih statistikah navaja, da so evropska grla žejna predvsem piva, nekoliko manj vina in precej manj žganih pijač. Alkohol v primerjavi s tobakom državam in državljanom povzroča več škode ne le zaradi zdravstvene oskrbe obolelih, ampak tudi zaradi njihovega izostanka iz dela ali šole, zaradi nesreč s smrtnim izidom ali težkimi telesnimi in mentalnimi okvarami, povzročenimi pod vplivom alkohola. Slovenija je po porabi alkohola na osebo zlezla proti vrhu lestvice, prisotnost tobaka posebej med mladimi pa ne povzroča sivih las le staršem, zato je na področju oglaševanja v bližnji prihodnosti pričakovati še strožje ukrepe iz zakonodajne veje oblasti. Vredno bi bilo poiskati alternativo omejitvam oglaševanja, saj podatek, da se je kljub restrikciji v preteklosti poraba alkohola in tobaka zgolj stabilizirala, ne pa tudi zmanjšala, v prizadevanjih za boljši jutri odloč(il)ni možje radi spregledajo.

Sabina Žakelj

Članek je bil pod naslovom "Se pri nas od oglaševanja alkohola in tobaka bolj kadi kot v drugih evropskih državah?" objavljen v reviji Viva.

-- Članek je avtorsko delo. Ob citiranju navedi vir! --

Arhiv po letih : 2004 | 2003 | 2002 | 2001

© Media Forum, center za javno komuniciranje // Ljubljana // e-pošta: info@media-forum.si