Opazovanje medijev

Oglaševalci samo še po slovensko

20.8.2004 | Z današnjim dnem je v veljavo stopil novi Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS), ki ga je državni zbor sprejel 15. julija letos. Posebna člena določata tudi uporabo slovenščine v medijih in oglaševanju.

Mediji, registrirani v Republiki Sloveniji, morajo vsa sporočila posredovati v slovenščini neposredno (če gre za lasten program) ali z ustreznim prevodom (če gre za tuji program), določa 22. člen ZJRS. Sporočila, objavljena v tujem jeziku, ne smejo biti izrazno bolj poudarjena kot sporočila v slovenščini.

Omenjenega člena se morajo držati tudi oglaševalci in predstavniki za stike z javnostmi, za katere je posebej napisan 23. člen. Določitev, da morajo biti oglasi v slovenščini razen, če gre za oglaševanje, namenjeno tujcem (v tem primeru tujejezične različice ne smejo biti izrazno bolj poudarjene kakor slovenske), je aplicirana tudi na spletne strani pravnih in fizičnih oseb, registriranih v Sloveniji (napisane morajo biti v slovenščini, poljubno so lahko tudi v tujih jezikih). 11. člen še podrobneje določa, da upravitelji koncesijskih omrežij in omrežij, subvencioniranih iz javnih sredstev, svojim slovenskim uporabnikom ne smejo dopuščati predstavljanja in oglaševanja na spletnih straneh samo v tujih jezikih. Omenjanje krajev in drugih zemljepisnih danosti iz območij sosednjih držav s slovensko narodno manjšino je obvezno v slovenščini oz. dvojezično (23. člen).

Za predstavnike za stike z javnostmi (izraz PR-ovec je z ZJRS potemtakem doživel svoj konec?) je pomemben tudi 21. člen, ki določa rabo jezika na novinarskih konferencah in v pisnih izjavah, namenjenih medijem in drugi javnosti v RS. Če je novinarska konferenca namenjena tudi tujim novinarjem, se jo sme prevajati v tuji jezik.

Prav tako morajo biti v slovenščini vsa javna obvestila in navodila (javni opozorilni napisi, pisna ali govorna navodila, informacije in razglasi), bančni in igralni avtomati, parkirne ure in druge naprave, ki so namenjene javni uporabi in omogočajo uporabo v več jezikih, pa morajo biti programirani tako, da se po uporabi samodejno vračajo na zaslon v slovenščini (20. člen). Vse javne prireditve (poimenovanja, napovedovanje in predstavljanje kulturnih, strokovnih, izobraževalnih, gospodarskih, športnih, zabavnih in drugih javnih prireditev ali posameznih delov njihovega sporeda) morajo biti v slovenščini, prav tako pa mora biti raba slovenščine zagotovljena tudi na mednarodnih prireditvah, financiranih iz javnih sredstev (24. in 25. člen).

Za integrirano tržno komuniciranje je pomemben tudi 15. člen, ki določa uporabo slovenščine v besedilih ob prodajnih izdelkih. Vsa živila, zdravila ali fitofarmacevtsko sredstvo, prodajana v Sloveniji, morajo imeti na ovojnini natisnjeno navodilo za uporabo, deklaracijo in vse druge podatke v slovenščini, lahko pa tudi v drugih jezikih. Na vseh ostalih izdelkih pa morajo biti posredovane informacije glede značilnosti, prodajnih pogojev, uporabe in namembnosti izdelkov v slovenščini ali splošno razumljivih znakih in simbolih, kar se pa ne nanaša na tujejezična imena blagovnih in storitvenih znamk.

Polovica besednjaka oglaševalcev so tuji (predvsem angleški) izrazi, ki jih glede na ZJRS vsaj do strank odslej ne bodo smeli več uporabljati: 15. člen določa, da morajo vse pravne osebe zasebnega prava ali fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslovati s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Prav tako mora biti v slovenščini notranje komuniciranje, ki zajema urejanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja, dajanje navodil in obveščanje delavcev ali delavk ter varstvo pri delu (16. člen).

Pogoj za sprejem na delovno mesto, kjer bo imel zaposleni pogoste stike s strankami, pa ne bo (več predvsem) znanje tujega jezika, ampak slovenščine, kar določa 14. člen: "Dolžnost zasebnega delodajalca ali delodajalke je, da glede na predvidljivo pogostost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami: - določi za posamezno delovno mesto potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine; - pri objavi prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, kot pogoj izrecno navede zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine" (ki jo je delodajalec po 36. členu dolžan za posamezno delovno mesto določiti v enem letu po uveljavitvi zakona).

Kršitve večine zgoraj omenjenih določil bodo udarile po žepu z od 1,5 do 15 milijonov SIT za pravne osebe ali samostojne podjetnike ter od 10.000 do 30.000 SIT za odgovorne osebe. Kazni začnejo veljati s 1. 1. 2005 - dotlej vas bo inšpektor za kršitev kot pravno osebo oglobil s kaznijo med enim in 10 milijoni, posameznika v zvezi z opravljanjem dejavnosti z globo med enim in petimi milijoni, odgovorno osebo pravne osebe pa s kaznijo od 150.000 do 500.000 SIT.

Sabina Žakelj

-- Članek je avtorsko delo. Ob citiranju navedi vir! --

Arhiv po letih : 2004 | 2003 | 2002 | 2001

© Media Forum, center za javno komuniciranje // Ljubljana // e-pošta: info@media-forum.si