TEDEN OTROKA: Otroke imajo oglaševalci radi

6.10.2004 | Sam vzrok za tako visoko vrednost otroškega trga med oglaševalci je prav dejstvo , da so otroci precej neizkušeni, lahkoverni, dojemljivi za novosti, hitro padejo pod vpliv, vedo zelo malo o namenih in komercialnih interesih oglasa, v njih se zelo hitro zbudi zanimanje za določene tržne znamke, ter nenazadnje nimajo še razvitega pravega odnosa do denarja in nimajo predstave o dejanski vrednosti posameznih izdelkov.

Otroke kot trg se obravnava v treh sklopih:

1. primarni trg: otroci, ki se za nakup odločajo sami in trošijo denar, ki ga sami kontrolirajo.

2. vplivni trg: » aktivno« vplivanje na starše in druge (predlaganje, moledovanje, zahtevanje,..) in »pasivno«: straši vedo kaj si otrok želi.

3. trg prihodnosti: otrok kot učenec v velikem tržnem prostoru, ki zbira informacije, jih obdeluje, si oblikuje stališča, prepričanja o izdelku, znamki, podjetju in trgovini, vse to pripomore k nakupni odločitvi!(Graliteo, spletna stran)

STATISTIKA
Po podatkih iz leta 1997 imamo v Sloveniji 242.389 mladih, starih od 5 do 14 let, kar predstavlja 12 odstotkov vseh prebivalcev. Če predpostavimo, da dobijo povprečno le 1500 tolarjev mesečno, imajo otroci skupaj mesečno na voljo več kot 360 milijonov tolarjev. Zato je otroški trg še kako pomembna tržna niša, ki pa se jo lahko zaradi zgoraj navedenih dejstev nenehno izkorišča, slepi, zavaja in jim prodaja lažne sanje!(Graliteo, spletna stran) Otroci informacije o potrošniških zadevah in navadah črpajo iz družine, od vrstnikov, množičnih medijev, in ostale bližje okolice, s katero se srečujejo vsak dan (Gunther in Furnham: 1998, 155-157).

VLOGA OGLAŠEVALCEV
Oglaševanje, kot pomemben dejavnik pri oblikovanju in vplivanju na potrošniško vedenje otroka je v strokovnih vrstah obravnavano iz dveh različnih stališč. In sicer kritiki oglaševanja menijo, da ima oglaševanje velik vpliv na socializacijo otrok, da vpliva na materializem in neracionalne, impulzivne nakupe, zagovorniki pa menijo, da starši v veliki meri kanalizirajo vpliv oglasov in da na potrošništvo najbolj vplivajo starši, vrstniki; oglaševanje pa le postavlja okvir za interakcijo staršev z otroci in poskrbi za potrošno izkušnjo otroka(Banks in Robertson v Gunther in Furnham: 1998, 101). Kritiki predvsem opozarjajo, da mediji in s tem tudi oglasi, ne vplivajo takoj, uniformno na vse otroke enako, temveč dolgoročno in posredno, odvisno od osebnostnih, socialnih in kontekstualnih dejavnikov. Oglasi delujejo kot nosilci razpoloženja in dražljaji napetosti, ki jih sprožajo želje. Pri tem ponujajo srečne trenutke, polne užitkov, ki pa žal ne trajajo dolgo, zato kmalu nov oglas za nov potrošni izdelek poskrbi , da se otroci vrtijo v začaranem potrošniškem krogu. Otroci pogosto ne ločijo informacij in oglasov, prepričevanja, manipuliranja in ne razumejo prodajnega namena oglasov, zato zlahka verjamejo oglasom. Otroci so spremenljivi in dojemljivi za nove vtise, imena, simbole in slogane (Erjavec K. , Volčič Z. :1999, 90).

OTROCI KOT RAZUMNI POTROŠNIKI
Zaradi vseh zgoraj navedenih dejstev se mi zdi zelo pomembno otroke vzgojiti v razumne potrošnike, ki bodo premišljeno kupovali materialne dobrine, s katerimi jih zasipajo oglaševalci in ne bodo slepo konzumirali vseh nepotrebnih, lažnih in zasičenih informacij o potrošnih izdelkih. Predvsem bi rada poudarila, kako pomembna je potrošna socializacija oz. proces, skozi katerega mladi pridobivajo veščine, znanja in vedenja, ki so pomembna za njihovo funkcioniranje na trgu.

Urška Ogrinc

_______________
VIRI:
>> Erjavec K. in Volčič Z. 1999. Odraščanje z mediji. Založba FDV. 90
>> B., Gunter, A., Furnham. 1998. Children as consumers. A psychological analysis of the young people¨s market. Routledge, London and New York.
>> Graliteo, spletna stran http://www.graliteo.si

NADALJEVANJE >>

-- Članek je avtorsko delo. Ob citiranju navedi vir! --

Arhiv po letih : 2004 | 2003 | 2002 | 2001