Pajkove mreže stereotipov v risankah

9.2.2004 | Pred časom sem na prvem programu televizije Slovenija slučajno ujela večerno risanko z naslovom »Zakaj pajki pletejo mreže«. Naslov me je spodbudil k gledanju, saj me vedno zanima, kako se dejstva iz narave posredujejo mlademu občinstvu, na katerega je (glede na raziskave) vpliv medijev najbolj učinkovit in močan.

Žal pa je bil naslov malce zavajajoč. Namesto razlage (prilagojene ciljnemu občinstvu) o življenju pajkov in pomenu njihovega pletenja mrež je risanka razlagala, da je slednje posledica medsosedske zavisti. Dve sosedi pajkovki sta namreč tekmovali v tem, katera bo imela več vrvi za obešanje perila. Za napeljavo vrvi sta uporabili kar svoja moža, ki sta bila sicer prikazana kot lena in neuporabna, zavaljena pajka, ki sta jo ob prvi priložnosti podurhala v lokalno gostilno na nekaj vrčkov piva, da bi ušla svojima nergajočima ženama (ki sta med tem začeli tekmovanje v tem, katera bo bolje izkoristila svoje nove vrvi in sta prali vse, kar jima je prišlo pod roke). Pajka sta se v vmesnem času opila in kaj kmalu sta se začeli okrog njiju sukati dve (lahki) muhi. Pajkovki sta za kratko obdobje združili moči in pozabili na spore, da sta nagnali svoja moža domov in dodobra ozmerjali muhi, v trenutku, ko sta se vrnili domov, pa je bilo spet po starem.

Zgodbo lahko interpretiramo na dva različna načina. Prvi – morda bolj optimističen – je, da gre za neke vrste ironizacijo medsosedskih odnosov, kar bi bilo lahko pozitivno, če bi bili prepričani, da bodo otroci, ki risanko gledajo, to dojeli na takšen način. Druga možna interpretacija je veliko bolj dobesedna. Gre za prikaz medsosedske zavisti, iz katere se rodi brezciljna dirka v fiktivnem dokazovanju statusa, nesoglasja pa so le za kratek čas oportunistično pozabljena.

Stereotipov in prikazov negativnih lastnosti kot normalnih in popolnoma spremenljivih je v tej risanki toliko, da je skorajda presenetljivo, da je avtorjem uspelo vse vključiti v tako kratek časovni okvir. Poglejmo si jih: medsosedska zavist, materializem in iracionalna dirka v kopičenju materialnih dobrin, lenoba in opijanje mož, moralna oporečnost »gostilniških muh«, oportunizem, ko so nesoglasja premagana le, ko sodelovanje prinese enake koristi obema stranema.

Raziskave so pokazale, da zelo majhni otroci še ne ločijo realnosti od televizijskih vsebin ter da so otroci in mladostniki najbolj dovzetni za medijsko posredovane vrednote, norme in življenjske stile. Če te ugotovitve apliciramo na vsebino dotične risanke in predpostavimo, da jo je (ciljno) občinstvo vzelo kot družbeno dejstvo in kot nekaj povsem normalnega, sprejemljivega, naravnega bo preteklo še nekaj vode, preden bodo negativni stereotipi postali zgodovina.

Omenjena risanka je le ena v seriji podobnih. Omenjeni članek je nastal na podlagi ene risanke in morda ne odseva kakovosti otroškega programa slovenskih televizijskih hiš, temveč je le uredniški lapsus in neprijetna izjema, ki potrjuje pravilo.

Tadeja Korenč

-- Članek je avtorsko delo. Ob citiranju navedi vir! --

Arhiv po letih : 2004 | 2003 | 2002