Opazovanje medijev

Dogodki iz PR kuhinje

26.4.2004 | V enem od preteklih prispevkov sem se spraševala, kam sodi prikrito oglaševanje. Je del odnosov z javnostmi, novinarstva ali oglaševanja? Glede na teorijo ne sodi v nobeno od strok. Kako pa je v praksi? Tokrat se bom osredotočila na odnose z javnostmi.

V teoriji naj bi imeli predstavniki za odnose z javnostmi malo ali nič nadzora nad tem, ali, kdaj in kako bodo o njihovih informacijah poročali novinarji. O tem naj bi se avtonomno odločali novinarji in uredniki. V praksi pa naj bi imele službe za odnose z javnostmi pogosto vsaj delni nadzor nad tem, kaj bo objavljeno in tudi kako. Pogosto so odličen oblikovalec navideznih novinarskih sporočil, saj namesto novinarja in urednika nadzorujejo sporočanjski proces. Oni so tisti, ki »množičnim občilom aktivno dostavljajo 'dogodke', izbirajo tiste, ki so (po njihovih merilih) za objavo ustrezni, izbirajo 'dejstva' o njih, ustvarjajo 'psevdodogodke', pripravljajo 'novinarska' besedila ipd.« (Poler 2001: 14)

Novinarjem naj bi taki dogodki služili le kot dodaten vir informacij, vendar pa zaradi ekonomije novic novinarji raje objavljajo sporočila z novinarskih konferenc ali sporočila za javnost kot da bi poiskali alternativni vir informacij ali oblikujejo svoj prispevek. Predstavniki za odnose z javnostmi imajo velik vpliv na delo novinarjev. Novinarske konference in poslana sporočila za javnost so rutinski kanali (Erjavec 1999). Predstavniki za odnose z javnostmi jim pripravljajo informacije v obliki, ki je primerna za takojšnjo objavo. Če se potem novinarji in uredniki odločijo, da je sporočilo zanimivo za njihovo občinstvo, dobljeno informacijo zgolj prilagodijo zahtevam konkretnega medija in jo objavijo (Grunig in Hunt 1995: 49). Novinarji so neprestano podvrženi časovnemu pritisku in niti nimajo časa preverjati tako dobljenih informacij. Vse več je tudi dogodkov, ki se zgodijo zato, da bi o njih poročali novinarji.

Škerlep (2001: 13) meni, da kakovostni 'informacijski polizdelki', s katerimi odnosi z javnostmi subvencionirajo medije, niso sporni, če gre za delo, ki ustreza etičnim načelom obeh strok. Vendar pa prejemajo uredništva na kupe informacijskih subvencij in novičarska vrednost ni vedno edino merilo pri odločanju o tem, kaj bo objavljeno in kaj ne.

Nina Nagode

V ponedeljkovi seriji o prikritem oglaševanju sledi:
Zahtevni oglaševalci
Tržno usmerjeno novinarstvo
Kdo je dejansko kriv?

Preberi še: Odnosi z javnostmi, oglaševanje ali novinarstvo?

VIRI:
>>Erjavec, Karmen (1999) Novinarska kakovost. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
>>Grunig, James E.; Hunt, Todd (1995 ) Tehnike odnosov z javnostmi. Ljubljana: DZS.
>>Nagode, Nina (2004): Prikrito oglaševanje v tiskanih medijih. Diplomsko delo, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
>>Poler, Melita (2001) Odgovornost do javnosti ali zvestoba naročniku. Bonus, Februar: 14.
>Škerlep, Andrej (2001) Paradoksno razmerje med piarom in novinarstvom. Bonus, Februrar: 12.

-- Članek je avtorsko delo. Ob citiranju navedi vir! --

Arhiv po letih : 2004 | 2003 | 2002

© Media Forum, center za javno komuniciranje // Ljubljana // e-pošta: info@media-forum.si