![]() |
|
Opazovanje medijev
Prikriti oglasi v otroških revijah in učbenikih - konkretni primeri
21.9.2004 | V prvem delu članka nam je avtorica predstavila spornost in oblike prikritega oglaševanja in ga ponazorila na dveh primerih publikacij, namenjenih odraslim in najstnikom. V tem tednu se poglablja v sfero prikritega oglaševanja, ki je prav zaradi svoje publike najbolj zaskrbljujoča in nedopustna – oglaševanje otrokom. O prikritem oglaševanju, tudi takem kot sem ga prikazala skozi opisana primera (članek prejšnjega tedna, op. ur.), je bilo napisanih že veliko kritik. Na spletni strani www.novinar.com lahko vsakdo opiše primere prikritega oglaševanja, ki jih opazi ali pa napiše splošno kritiko takšnega oglaševanja. Vendar ko sem prebirala kritike na tej in drugih spletnih straneh, sem opazila, da se nihče ni dotaknil prikritega oglaševanja v medijih, ki so namenjeni otrokom. Zdi se mi, da bi morali biti bolj pozorni na te medije, saj v njih najdemo veliko spornih oglasov. Pri tej ciljni publiki je tovrstno oglaševanje še bolj neetično kot sicer, saj vemo, da so otroci najbolj dovzetni za medijske vplive. Slednjega se oglaševalci zelo dobro zavedajo, saj že iz prakse vedo, da so otroci najbolj dobičkonosna ciljna skupina. Tako sem se odločila, da pregledam še revije za otroke, kot sta Ciciban in Cicido, ki sta zelo priljubljeni med otroci. Po pregledovanju nekaterih številk sem bila presenečena nad količino in pretkanim načinom prikritega oglaševanja. Sledi nekaj - tudi grafično podkrepljenih – primerov. CICIBAN - PRVIČ. Prvi je iz revije Ciciban junij 2001, stran 34, kjer so otroci morali na sliki obkrožiti predmete, ki jih bodo vzeli s seboj, ko bodo šli na morje. Izbrali so lahko dežnik, kopalke, medvedek, plavutke, pulover in še nekaj drugih stvari. Sporno pa je to, da so med predmeti lahko izbrali tudi knjigo, na kateri piše Harry Potter. Slednje pa je lahko primer prikritega oglasa. Saj je bila zraven narisana tudi knjiga, na kateri je pisalo pravljice, ne pa npr. Rdeča kapica. Zakaj potem niso enako ravnali pri drugi knjigi, zakaj so jo poimenovali? CICIBAN - DRUGIČ Drugi primer je iz iste revije, november 2003, stran 41, kjer so otroci morali prepoznati, katera od fotografij ustreza motivu nekega slikarja. Nato je pisalo, da je slikar slikal z oljnatimi barvami, pod besedilom pa so bili narisani čopiči, paleta ter fotografija z oljnatimi barvami, na katerih je napisan proizvajalec. CICIDO - PRVIČ Tretji primer je iz revije Cicido, maj 2002, stran 17, kjer so otroci morali ugotovili kateri elementi od naslikanih spadajo na dvorišče, kateri pa v pisarno. Naslikani elementi so izdelki, ki jih za otroke izdeluje podjetje Bob The Builder. Spodaj pod elementi je tudi napis tega podjetja in dodan je še njihov logotip. Zanimivo je, da se to podjetje pojavi v nekaj številkah revije, pa nikjer ni označeno, da gre za oglas. Ostala podjetja, ki oglašujejo v isti reviji na podoben način, imajo dodano oznako interni oglas, propagandno sporočilo ali kaj podobnega. CICIDO - DRUGIČ Četrti primer je iz revije Cicido februar 2003, stran 6, kjer so narisane reprodukcije umetniških likovnih del. Npr. na umetniški sliki je upodobljen konj z dvignjeno nogo, zraven pa je podana reprodukcija medvedka z dvignjeno nogo. Sporno je to, da spodaj z majhnimi črkami piše, da lahko dobre reprodukcije likovnih del najdemo tudi v zbirki življenje in delo, ZMK 1996. In da lahko več o knjigah poizvemo na spletni strani www.emka.si ali pa v najljubši knjigarni. Slednje deluje, kot da je namen prispevka predstavitev zbirke knjig. Seveda nikjer ne piše, da gre za oglas. UČBENIK ZA 5. RAZRED OSNOVNE ŠOLEČisto na koncu pa bi rada dodala še primer, ki je nedvomno najbolj sporen in neetičen. V učbeniku Spoznavanje družbe za 5. razred osnovne šole je na strani 134 oglaševana Poli salama. Na sliki deklica stoji zraven mame v trgovini in v rokah drži salamo. Slika je objavljena v poglavju Najina domovina z naslovom Na ravninah in gričevjih, kjer se predstavlja razne panoge naših krajev (kmetijstvo, poljedelstvo…). Absurdno je, da urednik dopusti, da oglaševalec poišče svoj prostor v obvezni literaturi za šolarje. Pri vseh ostalih navedenih primerih prikritega oglaševanja se le temu lahko izognemo, saj nam ni treba kupiti revij, če ne želimo, učbenik pa je obvezen za vse učence. Po mojem mnenju je to gotovo največja kršitev vseh listin in zakonov, ki govorijo o nedopustnosti prikritega oglaševanja. Maja Šijanec
-- Članek je avtorsko delo. Ob citiranju navedi vir! -- Arhiv po letih : 2004 | 2003 | 2002
|
|
|
© Media Forum, center za javno komuniciranje // Ljubljana // e-pošta: info@media-forum.si |
|