Media Forum

Lastniške povezave

Monopoly - družabna igra trgovanja z mediji

Sandra B. Hrvatin, Fakulteta za družbene vede
Lenart J. Kučić, svobodni novinar

Članek je bil objavljen v biltenu Medijska preža, pozimi 2002.

Javno dostopni podatki o lastniških deležih v medijih v Sloveniji niti približno ne odsevajo dejanskega stanja - Na osnovi analize lastniških povezav slovenskih medijev smo ugotovili obstoj vertikalne, horizontalne in diagonalne medijske koncentracije - Slovenski splošnoinformativni dnevniki imajo na prvi pogled dokaj razpršeno lastniško strukturo.

valign="top"Navidezno veliko število nepovezanih lastnikov je v resnici majhno število kapitalsko in upravljavsko povezanih oseb - Na radiodifuznem področju so posledice nenadzorovanega podeljevanja frekvenc še slabše. Na izredno majhnem trgu 69 radijskih in 47 televizijskih postaj ne bo preživelo. V prihodnosti lahko pričakujemo njihovo povezovanje v mreže, kar bo bistveno vplivalo na obstoječe programske zasnove - Morda bodo v naši raziskavi našli navdih tudi pristojni nadzorni organi

Prispevek, ki ga berete, je nastal iz nečesa, kar smo si sprva zamislili kot izdelavo "medijske pokrajine". Medijski "kdo je kdo" smo želeli izdelati zato, ker javno dostopen, pregleden in razmeroma natančen prikaz lastniške zgradbe slovenskih medijev še ne obstaja, hkrati pa se o tej temi veliko ugiba in o njej piše. Nastalo je vse kaj drugega.

Pri svojem delu smo naleteli na toliko različnih zgodb in vpletenih oseb. Pregledali smo vse dostopne javne vire, ki vsebujejo podatke o medijskih lastnikih in njihovih naložbah, prebrali na stotine že objavljenih novinarskih člankov in opravili številne intervjuje. Ozadja smo poskušali razumeti tudi s pomočjo interneta, na katerem je bilo shranjeno marsikatero pozabljeno ime, ki je bilo že pred leti prisotno v časopisih ali gospodarskih zgodbah. Začetna, dokaj enostavna zgodba, se je spremenila v množico manjših zgodb, na prvi pogled nepovezanih v resnici pa so bili to deli širše zgodbe.

Pokazati želimo, da medijska lastništva niso le akademska razprava, ki z medijsko prakso nimajo nobenega stika. Opisali bomo pojem koncentracije, vanj umestili množične medije in ugovarjali trditvam, da na medijskem področju ni mogoče ničesar spremeniti. Predstaviti želimo različne, bolj ali manj uspešne modele, ki niso popolni, vseeno pa zmorejo preprečiti marsikatero sporno delovanje, saj v ozadju sprejetih zakonov tlita politična volja in zavest, da ne "država" ne "trg" nista najboljša regulatorja medijskega področja. Ti modeli nam tudi pokažejo, da je mogoče zaznati celo tako neoprijemljiv pojem, kot je "medijski pluralizem". S temi zgledi bomo nato primerjali del slovenske medijske pokrajine, ki jo bomo opisali predvsem s pomočjo lastniških in drugačnih povezav. Naša primerjava bo dvojna - na eni strani bomo primerjali slovensko pravno podlago z evropskimi, na drugi strani bomo konkretno stanje kritizirali s samo slovensko zakonodajo, ki že sama prepoznava in kaznuje večino ugotovljenih kršitev, čeprav pogosto le v teoriji. Medijska zakonodaja, ki jo bomo omenjali, obravnava predvsem radio in televizijo (radiodifuzijo), predvsem zaradi nekaterih omejitev (denimo omejenega števila frekvenc), zaradi katerih so podrejeni državnemu nadzoru. Kljub temu smo v našo raziskavo vključili tudi splošno - informativne tiskane dnevnike, ki za svoje delovanje ne izrabljajo "javnih virov" in zato, strogo gledano, ne upravičujejo posebne potrebe po dodatni regulaciji, ki je ne bi predvidela že gospodarska zakonodaja. O pomanjkljivostih tega pogleda in razlogih, zakaj je razmeroma dobra pravna podlaga onemogočena s pomanjkljivo regulacijsko prakso in namerno slabitvijo nadzornih organov, bomo ugibali kdaj drugič.

Morda bodo v naši raziskavi našli navdih tudi pristojni nadzorni organi, ki s svojo pasivnostjo omogočajo nekatere negativne pojave, namesto da bi jih znali ali zmogli preprečiti. Še več, svoje ne-delovanje utemeljujejo s pomanjkanjem ustrezne zakonske podlage, kadrovskimi težavami, celo odsotnostjo modelov, po katerih bi se lahko zakonodaja in organizacija nadzornih organov zgledovali. S temi trditvami se ne moremo strinjati.

Nadaljevanje članka:


© Media Forum, center za javno komuniciranje // Ljubljana // e-pošta: info@media-forum.si