Če so lastniška razmerja v splošnoinformativnih dnevnikih in
televizijskih postajah razmeroma ustaljena, celo znana, tega ne moremo
reči za radijske postaje. Prav radijske postaje so mediji, ki se
posledic privatizacije in pomanjkanja strategije niso nikoli zares
otresle. Frekvence so lastnikom podeljevali po merilih, ki so prej
temeljila na osebnih poznanstvih in političnih zvezah kot vnaprej
postavljenih merilih. Nekaj nelegalno rešenih primerov iz obdobja
1992-1993 čaka na sodni razplet še danes. Od leta 1991 pa do
ustanovitve Sveta za radiodifuzijo leta 1994 je upravljanje z
radiodifuznimi frekvencami izvajala Uprava RS za telekomunikacije.
Do uveljavitve Zakona o javnih glasilih (23. 4. 1994) je uprava
izdala 86 dovoljenj za televizijske difuzne radijske postaje in to 19
pomembnih frekvenc (4 za RTV Slovenija in 2 za nekomercialne
televizijske postaje in 13 za komercialne televizijske postaje) in 67
manj pomembnih frekvenc (od tega 64 za RTV Slovenija in 3 za
komercialne televizijske postaje). V istem obdobju je Uprava izdala 56
dovoljenj za zvokovne difuzne radijske postaje in to 29 pomembnih
frekvenc (od tega 8 za RTV Slovenija, 6 za lokalne nekomercialne in 15
za komercialne radijske programe) ter 27 manj pomembnih frekvenc (10
za RTV Slovenija, 3 za lokalne nekomercialne in 14 za lokalne
komercialne radijske postaje). Iz teh podatkov lahko vidimo, da je
Uprava še pred uveljavitvijo Zakona o javnih glasilih in pred
ustanovitvijo Sveta za radiodifuzijo razdelila več kot 90-odstotkov
razpoložljivih frekvenc, zlasti tistih pomembnih. (Poročilo Sveta za
radiodifuzijo, Poročevalec, št. 78, 1997)
Od januarja 1995 do januarja 1997 je na predlog Sveta za
radiodifuzijo podeljeno 23 frekvenc (od tega so tri podaljšane) za
radijske programe. Leta 1997 je Svet odločil o 22 predlogih (deset
podaljšanj in ena obnovitev) za dodelitev pravice uporabe
radiodifuznih kanalov za radijske programe. (Poročevalec, št. 22,
1998) Leta 1998 je Svet predlagal dodelitev radijskih dovoljenj za 15
novih radijskih programov, z lokalnim pokrivanjem (1). V vseh primerih je bila za odločitev Sveta
bistvena ocena, da program pomeni vsebinsko dopolnitev oz. bogatitev
obstoječe programske ponudbe na tem območju, predvsem z lokalnimi
vsebinami, določeno tematsko usmeritvijo ali pa z drugačno glasbeno
ponudbo. (Poročevalec, 1998, Priloga 1, Ocena stanja na področju
uporabe radiodifuznih kanalov). Leta 1998 je Svet predlagal Upravi 25
predlogov za dodelitev pravice uporabe radiodifuznega kanala za
oddajanje radijskega programa. Pri podeljevanju frekvenc se je Svet
soočil z vprašanjem ali nadzorovati število programov v posameznih
okoljih ali prepustiti selekcijo v celoti konkurenci trga? Svet je
ugotovil nadaljnje naraščanje interesa po ustanavljanju novih
radijskih postaj, kar traja že več let. Svet je na podlagi analiz
ocenil, da je radijski trg predvsem v urbanih okoljih v večini
Slovenije že zasičen (predvsem Maribor, Ljubljana, Novo mesto,
Celje).
Kljub temu pa, kot je ugotovil, Uprava RS za telekomunikacije
razpisuje nove proste frekvence prav na teh območjih, čemur Svet
odločno nasprotuje. (Poročevalec, št. 24, 2000) V letu 2000 je to
svojo ugotovitev še enkrat ponovil in dodal, da so se na radijskem
trgu že začeli kazati učinki zasičenosti, saj je v letu 2000 prišlo do
lastniškega in programskega povezovanja med postajami (Radio Gama MM,
prevzem Radia Radlje s strani skupine lastnikov Radia Plus, povezave
istega radia z Radiem Ton), razmere ob koncu leta 2000 pa kažejo na
to, da se bo trend prodaje postaj v letu 2001 še
stopnjeval. (Poročevalec, št. 19, 2001). Pregled podeljenih frekvenc
od leta 1995 do maja 2001 (ko je Svet po merilih ZJG podelil zadnje
frekvence) kaže na to, da je večina novih lastnikov kmalu po
pridobitvi frekvenc pristala v eni od radijskih "mrež" in s
tem opustila programsko zasnovo na osnovi katere je pridobila
frekvenco.
1: Notranjski radio, Radio Antena 1, Radio Brezje,
Radio Fantasy, Radio Geoss, Radio Goldi, Radio Max, Radio Maxi-Prleški
val, Radio Polzela - RAP, Radio RKM, Radio Rogla, Radio Ton, Radio
Top, Radio Veseljak, Zeleni val.
