Največji lastniki Dnevnika so DZS (43,04 %), KD Holding (25,73 %),
G.Loc (18 %), Kapitalska družba (10,11 %), Rent A (8 %) in Večer (6,25
%). Dnevnik pa je lastnik osem odstotkov Primorskih novic in 5,23
odstotka DZS. Med lastniki Dnevnika sta podjetja G.Loc in Rent A
interesno povezani z večinskim lastnikom DZS. Podjetje G.Loc
(trgovina in storitve, d. o. o.) je leta 1995 ustanovil Marko Ignjić
in je danes tretji največji lastnik Dnevnika. Po izjavah njegovega
lastnika namerava podjetje še povečevati svoj delež v DZS, "saj
družba odlično posluje in se širi tudi zunaj slovenskih
meja". (Finance, 23. 8. 2002) Zgodba o podjetju Rent A pa kaže na
zapletenost ugotavljanja navidezno nepovezanih, dejansko pa povezanih
oseb, ki imajo lastništva v medijih. Podjetje je ustanovil Ivan
Hozjan, od novembra 2001 tudi pomočnik direktorja Cankarjeve založbe
(ki je v 40-odstotni lasti DZS). Avgusta 2002 je časnik Finance
pregledal lastništvo in zgodovino trgovanja z nekaterimi večjimi
družbami ter ugotovili obstoj kar nekaj verjetnih parkirišč delnic oz.
podjetij pri katerih končni imetniki začasno skrijejo svoje
delnice. (Finance, 19. 8. 2002) Kaj so parkirišča? To so družbe pri
katerih podjetje, ki ima pri neki družbi (tarči) dolgoročni interes
shrani oz. parkira delnice, tarče za določen čas. V tem času namerava
podjetje z dolgoročnim interesom urediti morebitne zaplete
oz. pripraviti teren za neposredno osvojitev. Po vsej verjetnosti je
podjetje Rent A parkirišče, pri katerem je večinski lastnik Dnevnika
DZS parkiral svoje delnice. Ko je Slovenska odškodninska družba (SOD)
prodajala svoj osem odstotni delež v Dnevniku je morala založba DZS,
ki je že imela 43 odstotkov Dnevnika, "odvečnih" osem
odstotkov nekje začasno shraniti. Če DZS tega ne bi storil bi postal
51- odstotni lastnik Dnevnika, za kar bi moral pridobiti dovoljenje
urada za varstvo konkurence. Rent A tako svoj delež najverjetneje
hrani do "pravega trenutka". Podjetje Rent A po črki zakona
ni povezano z DZS, sta si pa družbi zelo blizu. Predsednik uprave DZS
je tudi pritrdil, "da je mogoče, da bo DZS nekoč delež od Rent A
pridobil nazaj". (Finance, 23. 5. 2002) Zgodba o poslovnem
sodelovanju med DZS in Rent A se tukaj ne konča. Po nakupu Dnevnika
naj bi Hozjan podjetje Rent A (1) prodal Turističnemu podjetju Portorož,
katerega solastnik je bil tako kot tudi Marine Portorož, DZS. DZS je
potem portoroški družbi ("portoroško družbo" je po mojem
prav) prodal Termam Čatež, ki pa so se dokapitalizirale. Pri tem je
DZS postal petinski lastnik Term, vmes pa je spet na pomoč priskočil
Rent A. Ta je bil nekaj časa 4,9-odstotni lastnik Term. Konec avgusta
2002 je tako DZS imel 43-odstotkov Dnevnika, 13-odstotkov Turističnega
podjetja Portorož in 20-odstotkov Term Čatež. Terme Čatež pa so imele
50,7-odstotkov Turističnega podjetja Portorož in 73,44-odstotkov
Marine Portorož. V Marini Portorož, ki ima 10,4-odstotkov DZS, sta po
podatkih iz sodnega registra na dan 21. 10. 2002 kot zastopnika
(prokurista) vpisana (vpis 9. 4. 2002) predsednik uprave DZS in Borut
Mokrovič (vpis 18. 6. 2002) v tem času član nadzornega sveta DZS,
danes pa predsednik uprave Term Čatež.
Ivan Hozjan je bil pred leti direktor (izbrisan je bil iz sodnega
registra decembra 1996) podjetja Finmedia, ki so ga januarja 1999
pripojili DZS. V Finmedii je Hozjana na mestu direktorja nasledil
Marjan Božnik (danes član nadzornega sveta DZS in član uprave Dela
Prodaje). Med člani sveta Finmedie so bili tudi Davorin Sadar
(odpoklican septembra 1997), Jože Mermal (predsednik uprave BTC),
Mojmir Ocvirk (lastnik oglaševalske agencije in član nadzornega sveta
DZS) ter Žiga Jelenc (ki je avgusta 2002 postal član nadzornega sveta
DZS namesto Mokrovič Boruta, ki je postal predsednik uprave Term
Čatež).
Junija 2002 so Finance (5. 6. 2002) poročale o medsebojnih obtožbah
med predsednikom uprave DZS in zdajšnjim predsednikom nadzornega sveta
Istrabenza (nekdanjim predsednikom uprave) Jankom Kosminom. Kosmina je
trdil, da je "DZS pozabil na obljubo in Marino Portorož namesto
Istrabenzu prodal Termam Čatež ne glede na to, da so za delnico
ponujali 3.000 sit več". Petan pa je Kosmino obtožil, da mu je
pred leti "dal roko pred odvetniki za prodajo okoli 1,85
milijarde vrednega deleža v Simobilu", ki ga je potem za osem
milijardi tolarjev prodal Mobilkomu. (Finance, 5. 6. 2002) Nakupi in
prodaje lastniških deležev povezanih podjetij se običajno dogajajo
neposredno pred sejami skupščin delničarjev, na katerih se odloča o
delitvi bilančnega dobička in nagradam upravi in članom nadzornega
sveta. Tako so delničarji Dnevnika na svoji skupščini maja 2002
odločali o delitvi bilančnega dobička za leto 2001. Podjetje Rent A bi
dobilo približno 10,6 milijona tolarjev dividend. (Finance,
23. 5. 2002) Konec junija 2002 pa je bila skupščina delničarjev Term
Čatež, na kateri so tudi razpravljali o delitvi bilančnega dobička. Od
489,7 milijonov tolarjev bilančnega dobička naj bi 220,5 milijona
namenili za dividende delničarjem, 30,7 milijona za nagrade upravi in
menedžmentu in 10,2 milijona tolarjev članom nadzornega
sveta. (Finance, 3. 6. 2002) Za razliko od KD Holdinga, ki svoje
medijske lastniške deleže koncentrira z nakupi deležev radijskih
postaj in kinematografov, je DZS svojo poslovno dejavnost usmeril na
nakup slovenskih založb. DZS je konec leta 1999 postala večinski,
75-odstotni lastnik Založbe Obzorja Maribor (ZOM). Potem je DZS začela
z prevzemanjem Cankarjeve založbe (CZ). Maja 2002 je direktor
Cankarjeve založbe (in obenem lastnik dveh odstotkov delnic CZ) iz
sklada lastnih delnic prodal sedem odstotni delež založbe svojemu
pomočniku. S to prodajo je "tabor DZS" pridobil
49,8-odstotni delež Cankarjeve založbe. (Finance, 23. 5. 2002) S tem
so onemogočili prevzem drugemu največjemu delničarju Cankarjeve
založbe, pidu Zvon ena ( gre za pid Krekove družbe, ki ima 26-odstotni
delež Dela in 29,8 odstotni delež TV3). Hozjan naj bi za svoj sedem
odstotni delež v CZ plačal 49 milijonov tolarjev (najel naj bi 300.000
evrov posojila) manj kot je za to ponujala Krekova družba. (Finance,
5. 6. 2002) Ljubljansko okrožno sodišče pa je konec maja 2002 izdalo
začasno odredbo po kateri Hozjan ne sme razpolagati s svojim
lastniškim deležem v CZ. (Finance, 3. 6. 2002). In kakšne so posledice
združevanja na področju slovenskega založništva? DZS je v tem času
zaradi "ekonomskih razlogov" ukinil eno najuglednejših
slovenskih knjižnih zbirk Zbrana dela slovenskih pisateljev, finančno
uničil Založbo Obzorja Maribor, na tla spravil Cankarjevo založbo in
sredi aprila 2002 prenehal prodajati knjige založbe Mladinska knjiga,
ki je nekaj časa bila njegova "tarča". V "založniško
vojno" je posegla tudi ministrica za kulturo, ki se je konec maja
2002 sestala s predsednikom uprave DZS in direktorjem Mladinske
knjige. (Delo, 31. 5. 2002) Dogodki na založniškem področju so
presenetljivo podobni načinom, kako so na začetku 90. let tuje
korporacije najprej kupovale in potem uničevale založbe v državah
Vzhodne in Srednje Evrope. Obstaja pa ena bistvena razlika. V vzhodni
in srednji Evropi so tuje korporacije najprej ukinjale neprofitne
založniške programe in na koncu uničile lokalne založbe in založnike
kako (da bi?) bi onemogočile kakršno koli konkurenco. Posledica
prevladujočega položaja na trgu je imela za posledico zmanjševanje
števila novo tiskanih naslovov (predvsem manjše število naslovov
domačih avtorjev), podpiranje komercialne založniške dejavnosti (večji
poudarek na prevajanju komercialnih avtorjev), agresivna promocija, ki
so jo lahko podpirali z oglaševanjem v ostalih medijih (navzkrižna
lastništva v časopisih, radijskih in televizijskih programih ter
filmskih studiih in produkcijskih hišah). V slovenskem primeru pa DZS
z nakupovanjem založb pridobiva kapital za naložbe, ki z založništvom
in konec koncev z mediji nimajo nobene povezave.
DZS je razen na založniškem področju nakupoval deleže v radijskih
postajah. Na začetku leta 2001 je DZS imel lastniške deleže v petih
radijskih postajah - Poslovnem valu, Radiu SPK, Notranjskem valu,
Radiu Sevnica in Radiu Brežice. Po podatkih iz sodnega registra se je
prodaja in nakup deležev in navzkrižno povezovanje v NTR, Radiu
Brežice in Radiu Sevnica dogajala aprila 2001. Tako so v NTR vstopili
Radio Brežice, Radio Sevnica, Radio Morje Audio Studio (zdaj v lasti
podjetja Forcom) in Tehniška založba Slovenije. V Radio Sevnica sta
vstopili občina Sevnica, Radio Brežice (decembra 2001 je z
dokapitalizacijo postal večinski lastnik) in Radio Morje Audio
Studio. V Radiu Brežice pa sta največja lastnika postala občina
Brežice, Radio Morje Audio Studio, KD holding, DZS in komunalno
podjetje Kostak. Lastnik Poslovnega vala in Radia SPK pa je postalo
podjetje Forcom (2). Podjetje Forcom je ustanovilo
podjetje GBS Systems, katerega lastnik je Robert Alujevič. Alujevič
je tudi direktor podjetja Manda, d. o. o., kateremu je junija 2002 DZS
prodal svoj lastniški delež v Založbi Obzorja Maribor. Predsednik
uprave DZS je povezan tudi z radijsko "mrežo" Quadrum -
Optimedia. Soproga predsednika uprave DZS ima deset odstotni delež v
podjetju Optimedia, ki trži oglasni prostor na 17 radijskih postajah
(2), podjetju Belvi media in PetPet prek katerega je
tudi neposredno lastniško udeležena v treh radijskih postajah in je
hkrati članica nadzornega sveta Probanke (lastnice 15,13-odstotnega
deleža Večera in lastniškega deleža v Radiu Salomon in Radiu
Veseljak).
Začetek septembra 2002 je KBM Infond prodal svoj 40 odstotni delež
v Delu Prodaji (zaradi domnevne uskladitve z določbami o omejevanju
koncentracije iz Zmed). Kupec naj bi bil zelo blizu DZS in Mercatorju
oziroma naj bi bil kar DZS sam (Finance, 12.9.2002). Tako so največji
lastniki Dela Prodaje Banka Celje (24,4%), Hypo Alpe-Adria Consultants
(14,4%), Factor banka (11,5%) in SOD (10%). Približno dve petini
delnic (prej v lasti KBM Infond) naj bi bile parkirane pri neznanih
lastnikih in bodo sčasoma preknjižene na novega lastnika. Začetek
novembra 2002 pa je nadzorni svet Dela prodaje imenoval za člana
uprave nekdanjega izvršnega direktorja DZS Marjana Božnika. Božnik
zanika, da bi bilo njegovo imenovanje za člana uprave kakorkoli
povezano z morebitnim prevzemom Dela prodaje oz. "da DZS ne bo dal
ponudbe za prevzem Dela Prodaje" (Finance, 4.11.2002). Predsednik
uprave DZS pa je za medije nedosegljiv. Istočasno v "svojem" časopisu
v obširnem intervjuju razlaga nadaljnjo politiko razvoja DZS (Dnevnik,
19.10.2002). Odločno zanika pisanje Dela o prodaji lastniškega deleža
DZS v Dnevniku oziroma o zamenjavi delnic z Krekovo družbo. Dodaja
tudi, da se je DZS povsem odpovedal poskusnemu vstopu v radijske
postaje. Po njegovem mnenju je "kapitalsko zadeva premajhna, po drugi
strani pa zakonodaja strogo prepoveduje lastniške deleže v različnih
zvrsteh medijev" (Dnevnik, 19.10.2002). Zakon o medijih pa omejitve
navzkrižnega lastništva v medijih razširja tudi na povezane osebe. Za
povezane osebe tako štejejo osebe, ki so med seboj upravljalsko,
kapitalsko ali drugače povezane. V konkretnem primeru gre za povezane
osebe, ki so povezane z zakonsko zvezo ali izvenzakonsko skupnostjo
ter kot člani uprave ali nadzornega sveta (lastniški deleži soproge
predsednika uprave DZS v radijskih postajah).
DZS pa nadaljuje svoje nakupe na medijskem področju. Po navedbah v
Financah (Finance, 8.11.2002) naj bi Dnevnik (ki je 43 odstotkov v
lasti DZS) v kratkem pridobil 25,3 odstotni lastniški delež
Mladine. Po besedah direktorja Mladine "večinsko lastništvo podjetja
ostaja še vedno trdno v rokah zaposlenih". Če seštejemo deleže dveh
največjih Mladininih lastnikov Tanje Kralj, Marka Novaka in Dela TČR
vidimo, da njihov delež presega petdeset odstotkov. Če ta izjava
drži, potem vsaj eden od teh treh lastnikov parkira delnice zaposlenih
za nedoločen čas. 339 delnic Mladine, ki naj bi jih kupil DZS ustreza
lastniškem deležu Tanje Kralj. Podatki o spremembah lastniških deležev
v Mladini niso dostopni javnosti ker, kot navaja direktor, gre za
zaprto delniško družbo, ki jo ne zavezujejo zakonski predpisi o
razkrivanju lastniških razmerij (Finance, 8.11.2002). Opozorili bi, da
Mladino kot vse ostale izdajatelje zavezujejo določbe 14. člena (o
spremembah lastniških ali upravljalskih deležev je potrebno najkasneje
v 15 dneh obvestiti ministrstvo za kulturo) in 64. člena Zmed (obvezna
objava podatkov o več kot pet odsotnih lastniških deležih v UL
RS). DZS naj bi imel nakup deleža v Mladini za portfeljsko naložbo in
glede na lastništvo tudi Dnevnika bo po vsej verjetnosti iskal
sinergijske učinke. Vprašanje je kako bo na to reagiralo ministrstvo
za kulturo. Zmed v 56. členu omejuje navzkrižno lastništvo enega
izdajatelja v drugem na dvajset odstotkov. Za pridobitev večjega
deleža pa mora izdajatelj pridobiti predhodno soglasje ministrstva za
kulturo (Zmed, 58.člen).
1: Po podatkih iz sodnega registra je podjetje Rent
A (najem in poslovne storitve) bilo ustanovljeno novembra
1996. Septembra 1998 podjetje spremeni svojo dejavnost v Rent A
(charter, trgovina in storitve), dva meseca kasneje istega leta v Rent
A Yachts & Charter (jahte in najem) in spet aprila 2000 v Rent A
(najem in poslovne storitve). Ivan Hozjan je bil direktor in zakoniti
zastopnik podjetja od oktobra 1996 do februarja 2002, ko je kot
ustanovitelj vpisano Turistično podjetje Portorož. Od aprila 2002 je
direktor podjetja Rent A Drago Naberšnik, član sveta Marine Portorož
(sodni register na dan 21. 10. 2002).
2: Vir: medijski razvid.
3: Predstavitvena brošura Optimedia.
