"Mreža" SNOP povezuje deset radijskih postaj, ki so po
ZJG imele status nekomercialnih programov. Program, ki jih pripravi
ena od "članic", predvajajo v skupni mreži in ga skupno
tržijo.
Holywood Affairs in Airplay Charts sta dva primera programskega
povezovanja, ki ga v Sloveniji vodijo produkcijske ali marketinške
hiše (1). V konkretnem primeru gre za Hišo idej, ki
naj bi bila strateško povezana z skupino RTL. Na njihovih spletnih
straneh se oglašuje podjetje Simobil, nemogoče pa jih je (neposredno)
lastniško povezati (2).
Zakon med protikoncentracijske ukrepe uvršča tudi povezovanje med
oglaševalsko organizacijo in izdajatelji radijskih in televizijskih
programov. Oglaševalska organizacija, katere dejavnost je zbiranje,
oblikovanje in posredovanje oglasov, ter fizična ali pravna oseba, ali
skupina povezanih oseb, ki ima v kapitalu oz. premoženju te
organizacije več kot deset odstotni lastniški delež ali več kakor
deset odstotkov upravljavskih oz. glasovalnih pravic ne more biti
izdajatelj ali ustanovitelj izdajatelja radijskega oz. televizijskega
programa, niti imeti več kot 20-odstotni delež v kapitalu ali
20-odstotni delež upravljavskih oz. glasovalnih pravic v premoženju
izdajatelja radijskega ali televizijskega programa. (Zmed, 60. člen) Z
denarno kaznijo najmanj 1,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek
oglaševalsko organizacijo ali drugo pravno osebo (250.000 odgovorna
oseba), ki ima v premoženju oglaševalske organizacije več kot deset
odstotni lastniški delež ali več kot deset odstotkov upravljavskih
oz. glasovalnih pravic, če je tudi izdajatelj ali soustanovitelj
izdajatelja radijskega ali televizijskega programa. Ali če ima več kot
20-odstotni lastniški delež ali več kot 20-odstotni delež
upravljavskih oz. glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja
radijskega ali televizijskega programa. (Zmed, 142. člen) Torej je
zakon v tem primeru jasen. Če podjetje Optimedia definiramo kakor
oglaševalsko organizacijo, potem skozi različne lastniške povezave
prek povezanih oseb očitno krši prej omenjene določbe Zmed.
V praksi imamo veliko število radijskih postaj z lastniki, ki se na
radijski medij ne spoznajo, hkrati pa jim omejena slišnost in
oglaševalski kolač ne zagotavljata preživetja. Tako je lastništvo
radijskih postaj zelo razpršeno. Veliko število podjetij, ki so
imetniki frekvenc, na prvi pogled ne kažejo na morebitno koncentracijo
lastništva v radijskem prostoru. Resnica je ravno nasprotna. Ko smo se
prebijali skozi vire, smo odkrili, da je veliko radiev tako ali
drugače povezanih - lastniško, oglaševalsko, programsko ali po
povezanih osebah. 69 radijskih postaj zato niti približno ne pomeni
takega števila dejanskih lastnikov. Večina komercialnih radijskih
postaj je v lasti zasebnih lastnikov ali delniških družb, ki o svojem
delovanju niso dolžni razkriti veliko podatkov in še objavljeni
podatki so pogosto pomanjkljivi. Ko smo med iskanjem naleteli na
očitne razlike med podatki, navedenimi v, na primer sodnem registru
(3), in tistimi, ki smo jih našli v razvidu medijev,
odgovornosti za razlike ni želel nihče prevzeti. Na kulturnem
ministrstvu, ki vodi medijski razvid, so nam povedali, da vpišejo
podatke, ki jih predvideva zakon o medijih, te pa so jim posredovali
lastniki medijev, ki s podpisano izjavo zagotavljajo resničnost
priglašenih podatkov. Na sodnem registru pravijo podobno - sami le
vodijo javno knjigo, samih podatkov pa ne preverjajo. Čeprav bi morali
lastniki podjetij, ki so prijavljeni v sodnem registru in razvidu
medijev, vse spremembe sporočiti v 15 dneh od nastanka spremembe, kot
smo prej omenili (Zmed, 14. in 145. člen) tega ne počnejo, ker se
zavedajo, kako malo verjetno je, da bi jih doletele kake sankcije. Ker
na sodnem registru podatkov ne preverjajo niti ne opozarjajo ali
prijavljajo kršiteljev, ki bi navajali neprave ali zastarele podatke,
oz., "ker to postane problem šele v primeru, da začne kdo brskati
po podatkih", je pot tovrstnim praksam široko odprta. Radijsko
področje tako obvladuje razmeroma majhno število oseb in podjetij, ki
vsaka na svoj način zaznamujejo radijsko dejavnost. Čeprav je med
njimi več razlik kot podobnosti, lahko rečemo, da prav vsi izkoriščajo
neurejene razmere, pri spoštovanju zakonov pa niso preveč tankovestni.
1: Tudi Studio Fantasy (Modna popotovanja),
Megalomanic (Skriti mikrofon, ...), Saaba, Vepri, AA media marketing
...
2: Podatke o neposrednih lastniških povezavah
slovenskih lastnikov je izjemno težko dobiti. To pa ne drži za katero
koli drugo tuje podjetje. Z malo več "klikanja" po različnih
spletnih straneh lahko ugotovite, da je Simobil v 75-odstotni lasti
Mobilkomaustria. Mobilkomaustria je v stoodstotni lasti podjetja
Telekom Austria, ki pa je v 47,2-odstotni lasti avstrijskega koncerna
ÖIAG. ÖIAG ima 35-odstotni delež v ÖMV, ki pa je 25-odstotni lastnik
Istrabenza. Istrabenz pa ima nadaljnjih 8,2 odstotkov Simobila.
3: Vpis v sodni register opredeljuje zakon o sodnem
registru, ki pa ne predvideva posebnih nadzornikov, ki bi preverjali
veljavnost podatkov, predloženih ob vpisu v sodni register. Le v
41. členu določa pogoje, pod katerimi lahko tožbo za ugotovitev
ničnosti vpisa sproži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi
ničnost vpisa.
