Kakšne so omejitve lastništva v medijih po zakonih Zmed? Izdajatelj
splošno-informativnega tiskanega dnevnika ter fizična in pravna oseba
ali skupina povezanih oseb, ki ima v kapitalu oz. premoženju tega
izdajatelja več kot 20-odstotni delež ali več kot 20-odstotkov
upravljavskih oz. glasovalnih pravic, ne more biti tudi izdajatelj ali
soustanovitelj izdajatelja radijskega oz. televizijskega programa niti
ne more izvajati radijske in televizijske dejavnosti. Obratno tudi
izdajatelj radijskega oz. televizijskega programa, ki ima več kot
20-odstotni lastniški delež ali delež upravljavskih oz. glasovalnih
pravic ne more biti tudi izdajatelj oz. soustanovitelj izdajatelja
splošno-informativnega tiskanega dnevnika (Zmed, 56. člen). Zmed
omejitve lastništva še bolj "zaostri" v tretjem odstavku
56. člena, ki določa da ima izdajatelj, pravna ali fizična oseba, ali
skupina povezanih oseb lahko največ 20-odstotni lastniški delež ali
dvajset 20-odstotni delež upravljavskih oz. glasovalnih pravic v
premoženju drugega izdajatelja.
Pri zaščiti raznovrstnosti in pluralnosti medijev je ZJG imel tudi
to pomanjkljivost, da ni določal povezane osebe. Tako se je zgodilo,
da so lastniki formalno imeli 33-odstotni lastniški delež v posameznem
izdajatelju kot je določal zakon, vendar so kot povezane osebe (kar
zakon ni omenjal) nadzorovale medij v celoti. Zmed natančno določa kdo
so povezane osebe. Povezane osebe po tem zakonu so osebe, ki so med
seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi
navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko oz. poslujejo
usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev, oz. tako, da ima ena
oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri
odločanju o financiranju in poslovanju oz. odločanju o programski
zasnovi medija (Zmed, 57. člen, 1. odstavek). Za povezane osebe po
Zmed štejejo zlasti osebe, ki so med seboj povezane po krvnem
sorodstvu, z zakonsko zvezo ali izvenzakonsko skupnostjo, po svaštvu,
tako da je ena oseba ali skupina povezanih oseb imetnik poslovnega
deleža, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe z
najmanj 20-odstotki glasovalnih pravic in kot člani uprave ali
nadzornega sveta z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo, in osebe,
ki se štejejo za povezane s člani uprave ali nadzornega sveta te
družbe. Trditev, da je povezane osebe po tem členu nemogoče
ugotavljati v praksi, ne zdrži, ker podobno določilo o povezanih
osebah in posrednih naložbah vsebuje tudi Zakon o bančništvu v
10. členu. Vprašanje je, ali je direktor ene od televizijskih postaj,
ki je obenem direktor ene od radijskih postaj (ki niso kapitalsko
povezane), povezana oseba po 57. členu? Ali ima zaradi tega
"možnost usmerjati in vplivati na odločanje, financiranje in
poslovanju oz. na odločanje o programski zasnovi medija"?
V členu, ki se nanaša na omejevanje koncentracije, Zmed določa, da
mora za pridobitev dvajset ali več odstotkov lastniškega ali
upravljavskega deleža oz. deleža glasovalnih pravic v premoženju
izdajatelja radijskega ali televizijskega programa, pridobiti soglasje
Ministrstva za kulturo, ki soglasje izda po predhodnem mnenju Agencije
za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (Zmed, 58. člen). Po
100. členu Zmed pa je Svet za radiodifuzijo tisti, ki sprejema
odločitve za predhodno mnenje Agencije v povezavi z omejevanjem
koncentracije. Drugače povedano, Svet za radiodifuzijo sprejme
odločitev v zvezi z omejevanjem koncentracije, ki postane predhodno
mnenje Agencije, na podlagi katerega Ministrstvo za kulturo izda
soglasje. Poglejmo še enkrat prvi odstavek 58. člena Zmed. Zakon
izrecno navaja, da je za pridobitev dvajset ali več odstotnega
lastninskega ali upravljavskega deleža v izdajatelju radijskega ali
televizijskega programa potrebno pridobiti soglasje. V 140. in
141. členu Zmed lahko še beremo, da se z denarno kaznijo najmanj
1,500.000 tolarjev, kaznuje za prekršek izdajatelja radijskega ali
televizijskega programa ali druge pravne osebe (250.000 pravna oseba
in 80.000 tolarjev fizična oseba), ki imajo v premoženju tega
izdajatelja več kot 20-odstotni lastniški delež ali več kot
20-odstotkov upravljavskih oz. glasovalnih pravic, če so tudi
izdajatelji ali soustanovitelji izdajatelja splošno-informativnega
tiskanega dnevnika, ali če imajo pri tem več kot 20-odstotni lastniški
delež ali več kot 20- odstotni delež upravljavskih oz. glasovalnih
pravic v premoženju izdajatelja radijskega oz. televizijskega
programa (torej gre za kršitve 56. člena Zmed). Zmed je stopil v
veljavo 26. maja 2001, kar pomeni, da se morajo tisti lastniški
deleži, ki so jih imeli izdajatelji po 56. členu v medijih, uskladiti
do konca novembra 2002 (brez izjem). Za vse nakupe po 26. maju 2001 je
bilo potrebno pridobiti soglasje ministrstva za kulturo, saj gre v
nasprotnem primeru za prekršek po 140. in 141. členu Zmed.
Tako je marca 2001 neposredno pred sprejemanjem Zmed takratni vodja
sektorja za medije in avdiovizualno kulturo na kulturnem ministrstvu
izjavil, da morajo "vsi glavni institucionalni lastniki medijev v
18 mesecih po sprejetju zakona uskladiti lastniške deleže. /.../ To
pomeni, da bodo zdajšnji navzkrižni lastniki, ki imajo večji lastniški
delež od zakonsko predvidenega, tega morali prodati ali začeti
postopek pridobitve dovoljenja." (Finance, 9. 3. 2001) V isti
izjavi je še dodal, da bo k tej določbi zakona (Zmed, 58. člen) treba
dodati obrazložitev in jo objaviti. Dva od takratnih
"navzkrižnih" lastnikov Krekova družba in KBM Infond, sta
imela o tem različno mnenje. Predsednik uprave Krekove družbe, ki ima
v lasti več kot 20-odstotne deleže v Delu in TV 3 je izjavil, da se mu
zdi predlagana rešitev "absolutno preveč omejevalna" in
"preveč toga" ter da bo potrebno natančno izdelati merila,
po katerih bo ministrstvo za kulturo izdajalo dovoljenja za več kot
20-odstotni lastniški delež (Finance, 9. 3. 2001). Medtem ko so
natančno eno leto pred tem odgovorni v Krekovi družbi navzkrižne
lastniške povezave med Delom in TV3 opravičevali s tem, da gre za dva
različna lastnika, pidi Krekove družbe naj bi bili solastniki Dela,
sama družba za upravljanje pa naj bi imela tretjinski lastniški delež
v TV3 (GV, 9. 3. 2000). Če je ta argument zdržal glede na določbe ZJG,
potem ne zdrži glede na določbo 56. člena Zmed, ki jasno definira
povezane osebe in v navzkrižno lastništvo všteva deleže gospodujočih
in odvisnih podjetij. Takratni predsednik uprave KBM Infonda pa je
bil s predlaganim zakonom zadovoljen. "Ko bodo znana natančna
merila in postopki za pridobivanje dovoljenja kulturnega ministrstva,
bomo če bo treba, kakšen lastniški delež tudi uskladili. Na prvi
pogled torej kaže, da ne bo treba, razen morda v Radiotedniku
Ptuj." (Finance, 9. 3. 2001) Največji navzkrižni lastnik, KD
skupina svojega stališča do omenjenega člena Zmed ni komentirala.
Zakon je bil sprejet in 58. člen pravi, da ministrstvo za kulturo
soglasje zavrne v naslednjih primerih:
kadar je imel izdajatelj radijskega ali televizijskega programa s
pridobitvijo deleža prevladujoč položaj na oglaševalskem trgu, tako da
bi njegov delež prodaje oglaševalskega prostora v posameznem radijskem
ali televizijskem programu presegel 30-odstotkov glede na celoten
radijski ali televizijski oglaševalski prostor v Republiki Sloveniji;
kadar bi izdajatelj radijskega ali televizijskega programa s
pridobitvijo deleža ustvaril prevladujoč položaj v medijskem prostoru,
tako da bi sam ali skupaj z odvisnimi podjetji dosegel več kot
40-odstotno pokritost območja Republike Slovenije s signalom
programov, glede na celotno pokritost tega območja z vsemi radijskimi
ali televizijskimi programi;
kadar bi izdajatelj enega ali več splošno-informativnih tiskanih
tednikov sam ali prek vpliva na eno ali več odvisnih podjetij s
pridobitvijo deleža imel prevladujoč položaj na trgu, tako da bi
število prodanih izvodov njegovih dnevnikov preseglo 40-odstotkov vseh
prodanih izvodov splošno-informativnih tiskanih dnevnikov v Republiki
Sloveniji (Zmed, 58. člen).
Če ministrstvo za kulturo ugotovi obstoj kateregakoli od prej
naštetih pogojev potem v smislu zaščite pluralnosti in raznovrstnosti
medijev soglasje za pridobitev deležev zavrne. Kot lahko vidimo,
določbe 58. člena Zmed povzemajo vsaj tri prevladujoča
protikoncentracijska modela, ki veljajo v državah članicah EU. To
pomeni, da je omejevanje koncentracije, sicer težko, če natančnih
meril ni, vendar ga je mogoče določati na osnovi pogojev, ki jih
postavlja 58. člen Zmed.
Kljub pomanjkanju natančnih meril je ministrstvo za kulturo
februarja 2002 odločilo o prvi prošnji na temelju 58. člena Zmed. Tako
je na vlogo KBM Infonda o povečevanju deleža v Večeru odločilo, da mu
soglasja ne izda, če ne proda "odvečne" deleže v Radiotednik
Ptuj. Takratni državni sekretar na ministrstvu za kulturo je povedal,
da "zakon jasno omejuje navzkrižno lastništvo med televizijskimi,
radijskimi postajami in dnevnim splošno- informativnim
tiskom. Soglasja torej ne moremo dati, če ima nekdo 30-odstotni delež
v dnevniku, ne more imeti še 30-odstotkov radijske postaje."
(Finance, 1. 2. 2002)
Nekdanja Kmečka družba je v zadnjih petih letih usmerjala svoje
naložbe v lastništvo medijev, predvsem nekdanjih lokalnih
nekomercialnih postaj: Radio Brežice, Radio Kranj, Koroški radio in
Radio Sora. V zvezi z očitkom o kršenju predpisov pri nakupu petine
radia Štajerski val je direktor Kmečke družbe na začetku leta 2000
poudaril, da bi na morebitna zakonska neskladja moral opozarjati
prodajalec, v tem primeru razvojna družba.(GV, 9. 3. 2000)
