Na radijskem področju, kot vidimo, deluje šest različnih
"mrež": 24ur novice, Optimedia, Snop, Hollywood Affairs in
Airplay Charts (oba Hiša idej) ter ŠKL. Tem mrežam lahko še dodamo
"mrežo" Salomon, ki združuje Radio Salomon, Radio Veseljak
in RGL.
Quadrum je eno pomembnejših
podjetij med lastniki radijskih postaj. Leopold Oblak (1), direktor podjetja, je potrdil posredno ali
neposredno (so)lastništvo v Radiu Antena 1, Radiu Val, Radiu Max,
Radiu Orion in Radiu Šport, programsko pa naj bi sodelovali še z
Radiem Fantasy, Radiem Portorož, Radiem Top, Radiem Belvi, Radiem
Krško, Radiem Klasik, Slovenskim poslovnim valom in Radiem
Morje. Quadrum je lastnik 30-odstotnega deleža Optimedie, deleže ima
tudi v podjetju Belvi Media in radiu Informativni val. Tomaž Čop,
direktor Radia Max in ustanovitelj podjetja Belvi Media, je
40-odstotni lastnik Radia Belvi, Darja Kocmut, vdova Teodorja Kocmuta
in dedinja moževega deleža v Radiu Klasik, pa je skupaj z direktorjem
Quadruma soustanoviteljica družbe Radio Klasik - Oblak. Direktor Radia
Portorož je Tomaž Vodušek, brat Andreja Voduška, ki je direktor Radia
Šport in Optimedie ter lastnik Advanced Multimedie, ki ima 30-odstotni
delež v Optmedii. Radie Krško, FM in Geoss najdemo v skupni
oglaševalski brošuri, ki jo je izdalo podjetje Optimedia, skupaj s še
14 drugimi radijskimi postajami. Podjetje PetPet, ki je v lasti Ade De
Costa in Marije Petan (2), ima deleže v trojčku
Fantasy, Optimedii in Radiu Šport, Forcom (3) pa je v
razvidu medijev vpisano kot lastnik Radia Morje, Radia SPK in
Poslovnega vala. Radio Morje Audio Studio (zdaj v lasti Forcoma) je v
sodnem registru zapisano tudi kot lastnik deležev v radiih Sevnica,
Brežice in NTR (4). Podjetje Forcom je ustanovilo
podjetje GBS Systems (5), Robert Alujevič, direktor
GBS Systems, pa je izvedel nakup radiev Poslovni val in SPK, prej v
lasti DZS. Podjetje Trade Star, katerega lastnik je direktor Quadruma,
se nahaja na istem naslovu kot GBS Systems. Na direktorja GBS Systems
smo naleteli tudi v zgodbi o prodaji Založbe Obzorja Maribor, ki jo je
DZS prodala podjetju Manda, d. o. o., saj je direktor Mande prav
Robert Alujevič.
Sredi septembra 2002 je okrožno sodišče v Ljubljani začelo postopek
prisilne poravnave v TV3. Nekdanji predsednik uprave TV3 Vojko Golob
je novo upravo obtožil, da je "ves denar, ki je prihajal na TV3
odtekal na njihovo podjetje Optimedia" (Finance, 24.10.2002). Leopold
Oblak eden od lastnikov Optimedie je na Golobove obtožbe odgovoril,
"da je Optimedia od konca aprila do 31. maja letos, ko je bil TV3 brez
sredstev, njegov račun pa blokiran, za TV3 opravljala storitve in
zanje televiziji tudi izdala račun za manipulativne stroške skupaj z
DDV. Račun se je pokril z sredstvi oglaševalcev, ki so dolgovali
denar TV3" (Finance, 24.10.2002).
Med upniki TV3 je tudi Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo
in pošto (neplačane frekvenčnine) in družba Mobitel, ki naj bi po
neuradnih informacijah objavljenih v Financah (4.11.2002) za
oglaševanje na TV3 namenila od 130 do 150 milijonov tolarjev. Zakaj
toliko sredstev namenjenih oglaševanju v TV programu z tako nizko
gledanostjo? Po izjavah Mobitela, "naj bi jim pogodba s TV 3 omogočila
tudi soustvarjanje oddaj s področja telekomunikacij, s katerimi
dosegajo publiko, ki je z drugimi mediji ne bi. Poleg tega se je
kombinacija klasičnega oglaševanja in informativnih oddaj
izkazala za učinkovitejše sredstvo popularizacije dodatnih storitev"
(Finance, 4.11.2002). Odgovorni v Mobitelu bi se morali zavedati, da z
omenjeno politiko kršijo kar nekaj členov Zmed:
naročnik oglasa ne sme vplivati na programsko zasnovo in uredniško neodvisnost
medija (Zmed, 50. člen),
sponzor ne sme vplivati na sponzorirane vsebine in na njihovo
razporejanje v programski shemi oz. sponzorirane vsebine ne smejo
vzpodbujati prodaje oz. nakupa ali dajanja v najem izdelkov ali
storitev sponzorja ali tretje osebe še posebej ne s posebnim
predstavljanjem teh izdelkov ali storitev (53. člen),
prepovedano je prikrito oglaševanje, ki naj bi prepričalo
gledalca, da v primeru objave posameznega oglasa ne gre za
oglaševalske vsebine (47. člen). V primeru prikritega oglaševanja
odgovarjata naročnik objave in odgovorni urednik.
V vseh treh primerih se z denarno kaznijo najmanj 2.500.000
tolarjev kaznuje za prekršek pravna oseba, z 350.000 tolarjev
odgovorna oseba izdajatelja in z 100.000 tolarjev izdajatelj - fizična
oseba (Zmed, 130. člen).
Pri tem je potrebno dodati, da sedanja programska zasnova TV3
bistveno odstopa od programske zasnove za katero je pridobil frekvenco
- in to je oddajanje družinskega televizijskega programa.
O radijskih mrežah splošno
O pravih radijskih mrežah - mrežah, kakršne opredeljuje Zmed - ne
moremo govoriti, ker jih v Sloveniji zaenkrat ni. Izdajatelji
radijskih in televizijskih programov se lahko združijo v mrežo pod
naslednjimi pogoji:
da vsak od povezanih izdajateljev oddaja na območju, za katerega
mu je bilo izdano radijsko dovoljenje, najmanj dve uri programa lastne
produkcije dnevno;
da vsak od povezanih izdajateljev pridobi predhodno soglasje
Agencije, če bi se zaradi povezovanja v mrežo bistveno spremenila
njegova programska zasnova;
da povezani izdajatelji oblikujejo skupno programsko zasnovo in
pisni pravni akt o načinu njenega izvajanja ter oba dokumenta pošljejo
ministrstvu za kulturo zaradi vpisa v razvid;
da povezani izdajatelji s posebnim aktom imenujejo odgovornega
urednika skupnega programa, ki odgovarja za razširjanje programskih
vsebin v skladu s tem zakonom, in akt o imenovanju pošljejo
ministrstvu za kulturo v 15 dneh pred začetkom delovanja mreže. (Zmed,
83. člen)
Zmed je predvidel tudi, da morajo tisti, ki so že na nek način
povezani v programsko mrežo, najpozneje do konca avgusta 2001 poslati
ministrstvu za kulturo skupno programsko zasnovo, pisni pravni akt o
načinu njenega izvajanja ter akt o imenovanju odgovornega urednika
skupnega programa. (Zmed, 156. člen) Zakon torej izrecno govori o
programskem povezovanju v mreže in ne kapitalskem oz.lastniškem
povezovanju, za katerega veljajo določbe o omejevanju koncentracije.
V primerih, ki jih opisujemo, gre za različne oblike povezovanj:
programskih, oglaševalskih in lastniških, ki lahko posegajo v
programsko zasnovo, na podlagi katere so radijske postaje sploh
pridobile oddajne frekvence.
1: Leopold Oblak je tudi član nadzornega sveta
Triglav DZU in predstavnik delničarjev v Zavarovalnici Triglav.
2: Ada de Costa Petan je bila direktorica
izobraževalnega založništva pri DZS in je soproga predsednika uprave
DZS Bojana Petana.
3: Podjetje Forcom v letu 2001 ni imelo nobenega
prometa, le ustanovni kapital.
4: Direktor teh treh radijskih postaj, Peter
Špiler, je bil na DZS vodja založniške dejavnosti. Špiler je za DZS
sestavljal radijsko mrežo, se nato umaknil v omenjene radijske postaje
in pozneje delal za Kmečko družbo v povezavi z Oslobođenjem.
5: GBS Systems na svojem sedežu prejema pošto,
naslovljeno na kakih 15 različnih podjetij. Leta 2000 pa so na
infolinku Obrtne zbornice Slovenije kot svojo storitev nudili
"pomoč pri ustanovitvi podjetij tako doma kot v tujini; naprodaj
nudijo tudi novoustanovljena podjetja z možnostjo takojšnjega
poslovanja".
