Pa poglejmo kako se je vprašanja zaščite pluralnosti in
raznovrstnosti medijev lotevala dosedanja medijska zakonodaja: Zakon o
javnih glasilih (veljal je od aprila 1994 do maja 2001) in Zakon o
medijih (v veljavi od 26. maja 2001).
Zakon o javnih glasilih (ZJG) je v tretjem oddelku pod naslovom
Zaščita pluralnosti in raznovrstnosti javnih glasil določal omejitve
lastniških deležev v posameznem javnem glasilu in navzkrižnih
povezavah. Tako je v 39. členu določal omejitev lastniškega in
upravljavskega deleža domače in tuje posamezne fizične ali pravne
osebe na 33-odstotkov. Izdajatelj dnevnega tiska ter fizične in pravne
osebe ali skupine oseb, ki so lastniki oz. solastniki izdajatelja
dnevnega tiska, tako ne bi smeli ustanoviti lastne RTV organizacije
ali ustvarjati, upravljati in oddajati RTV program, niti imeti več kot
deset odstotkov deleža ali več kot deset odstotkov upravljavskih
pravic v drugem izdajanju dnevnega tiska ali RTV organizaciji. Enako
RTV organizacija ter fizične in pravne osebe, ki so bile lastniki
oz. solastniki RTV organizacije, niso mogle izdajati dnevnega tiska
ali ustanoviti podjetja, družbe ali zavoda za izdajanje dnevnega tiska
niti imeti več kot deset odstotnega deleža ali več kot 10-odstotkov
upravljavskih pravic v izdajanju dnevnega tiska ali drugi RTV
organizaciji (ZJG, 40. člen). Omejitve iz 39. in 40. člena se niso
nanašale na sklade iz 22. člena zakona o lastninskem preoblikovanju
podjetij (UR RS, št. 55/92, 7/93 in 31/93), ki je reguliral
preoblikovanje podjetja z družbenim kapitalom v podjetje z znanimi
lastniki. Družbeni kapital se je lastninil s prenosom navadnih delnic
na sklade po deležih: po deset odstotkov je šlo Kapitalskemu skladu
invalidskega in pokojninskega zavarovanja (KAD) in Odškodninskemu
skladu (SOD) in 20 odstotkov Skladu za razvoj z namenom nadaljnje
razdelitve pooblaščenim investicijskim družbam (22. člen).
Kot primer uporabe "protikoncentracijskih" členov ZJG v
praksi navajamo primer iz leta 1998 ko je Svet za radiodifuzijo (SRDF)
sprejel sklep, da se družbi Laser, d. o. o. prekliče radijsko
dovoljenje za oddajanje radijskega programa Radio Laser na
frekvenci 105,2 MHz. SRDF je takrat ugotovil, da je lastnik družbe
Laser d.o.o. kršil 40. člen ZJG saj je imel v RTV organizaciji Laser
d.o.o. približno 45-odstotni in v Radiu Alfa, d. o. o. približno
25-odsotni lastniški delež. Ugotovljeno je bilo, da Radio Laser
deluje nezakonito oz. da se izdajatelj izbriše iz registra in
likvidira (ZJG, 88. člen). Marca 1999 je Uprava RS za telekomunikacije
izdala pravnomočno odločbo o preklicu radijskega dovoljenja družbi
Laser, d. o. o. Oktobra 2002 Radio Laser še naprej nelegalno
oddaja, vključen je v radijsko "mrežo" 24.ur in se oglašuje
na programu POP TV.
Zakon o medijih (Zmed) pa se zaščite pluralnosti in raznovrstnosti
medijev loteva zelo natančno v 9. oddelku. Tako kot ZJG tudi Zmed
protikoncentracijske ukrepe na področju medijev obravnava znotraj
širšega pojma zaščite pluralnosti in raznovrstnosti medijev. Za
razliko od ZJG, ki pojma koncentracije ne omenja, Zmed v 58. člen
izrecno govori o omejevanju koncentracije. Glede na začetno neurejeno
stanje na lastninskem področju v medijih, Zmed v prehodnih odločbah
določa, da morajo izdajatelji lastniške deleže in upravljavske
oz. glasovalne pravice ter premoženjska razmerja glede na določbe o
povezanih osebah uskladiti z zakonom v osemnajstih mesecih (rok za
uskladitev poteče konec novembra 2002) od uveljavitve zakona (Zmed,
154. člen). Za razliko od ZJG, ki je iz protikoncentracijskih ukrepov
izločal sklade, Zmed ne omenja več nobenih izjem. To pomeni, da bodo
po Zmed morali vsi skladi, vključno z KAD in SOD do konca novembra
uskladiti svoje deleže. Ostaja pa vprašanje kako se bodo
protikoncentracijske določbe Zmed "uskladile" z 11. členom
ZPOmK, ki pravi, da za koncentracijo ne štejejo primeri, ko poslovne
deleže pridobijo investicijske družbe za upravljanje, če pridobljene
pravice uveljavljajo zaradi ohranitve celotne vrednosti naložb in ne
vplivajo na konkurenčno vedenje podjetja. Dodati je treba, da Zmed v
62. členu določa, da za izdajatelje medijev in operaterje veljajo
predpisi o varstvu konkurence.
Tudi na področju podeljevanja novih frekvenc za radijske in
televizijske programe država ne upošteva specifične značilnosti
radiodifuznega področja. Tako v postopku izbire med ponudniki na
javnem razpisu, ki ga vodi Agencija kot merilo za izbor med različnimi
ponudniki, upošteva zlasti učinkovitost izrabe radiofrekvenčnega
spektra in spodbujanje ter varstvo konkurence. Zakon o
telekomunikacijah (Ztel) v 11. členu določa, da Agencija oz. Svet za
radiodifuzijo ne smeta izbrati ponudnika, ki bi bil sicer najugodnejši
po merilih, določenih v razpisni dokumentaciji ("vsebinska"
merila, ki obvezujejo Svet za radiodifuzijo pri njegovem odločanju),
če bi ta izbira pomenila omejevanje konkurence. Nasprotno pa Svet za
radiodifuzijo v postopku izbire med različnimi prosilci za pridobitev
dovoljenja za izvajanje radijske in televizijske dejavnosti upošteva
obseg lastne produkcije slovenskih avdiovizualnih del, politično
nevtralnost programa, žanrsko in tematsko raznovrstnost programske
ponudbe, stopnjo razvitosti radiodifuzije na določenem območju,
doseženo stopnjo pokritosti razpisanega območja z istim programom,
mnenje pristojnega organa lokalne skupnosti o utemeljenosti pokrivanja
območja z novim programom, zagotovilo, da lokalna skupnost podpira
lokalni oz. regionalni radijski ali televizijski program, ekonomsko
stanje prosilca, število potencialnih uporabnikov (poslušalcev ali
gledalcev) (Zmed, 104. člen). Zmed v istem členu določa tudi, da
imajo pri izbiri prednost nacionalni radijski ali televizijski
programi, potem programi posebnega pomena in v primeru kadar gre za
enake ali podobne programske ponudbe, ki bi pokrivali manjše območje
(ene ali več lokalnih skupnosti oz. regije), ponudniki s sedežem na
območju, kateremu je program namenjen. Glede na to, da od uveljavitve
Zmed ni bilo še nobenega javnega razpisa za pridobitev dovoljenja za
izvajanje radijske in televizijske dejavnosti, se nam postavlja
vprašanje, kako naj bi se to kazalo v praksi? Eno regulatorno telo -
Svet za radiodifuzijo - pri odločanju o podeljevanju radijskih in
televizijskih frekvenc obvezujejo določila Zmed, ki navajajo dokaj
natančne "vsebinske" kriterije za izbiro med različnimi
prosilci in je njegova izbira obvezujoč predlog za drugo regulatorno
telo - Agencijo za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto -, ki ga
zavezujejo določbe Zakona o telekomunikacijah. Drugače povedano, Zakon
o telekomunikacijah postavi kriterij preprečevanja omejevanja
konkurence kot "glavni" kriterij odločanja.
