Da bi lahko ugotavljali koncentracijo, moramo vedeti kdo so
medijski lastniki oz. kakšne lastniške deleže imajo v posameznih
medijih, če gre za ugotavljanje navzkrižnega lastništva. Zakon o
javnih glasilih je določal, da morajo mediji na začetku vsakega
koledarskega leta objaviti v Uradnem listu RS podatke o virih
financiranja, ime in priimek fizične osebe oz. firmo in sedež pravne
osebe, ki ima v lasti več kot deset odstotkov kapitala oziroma nad
deset odstotkov upravljavskih pravic, ter ime in priimek članov organa
upravljanja oz. uprave in nadzornega sveta izdajatelja, spremembe teh
podatkov pa priglasiti najpozneje 15 dni po njihovem nastanku (ZJG,
42. člen).
Glede na to, da zakon v primeru nespoštovanja določb tega člena ni
navajal sankcij, nobeden od izdajateljev ni nikoli objavil teh
podatkov v času veljavnosti tega zakona. Zakon o medijih pa od
izdajateljev zahteva, da morajo pri vpisu v razvid medijev priglasiti
(med ostalim) vire in način financiranja ter podatke o osebah, ki
imajo najmanj pet odstotni lastniški ali upravljavski delež oz. delež
glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja splošno-informativnega
tiskanega dnevnika in tednika ter radijskega in televizijskega
programa (Zmed, 12. člen). Zakon določa tudi, da mora izdajatelj o
spremembi teh podatkov obvestiti ministrstvo za kulturo v petnajstih
dneh od nastanka spremembe (Zmed, 14. člen).
Da bi zagotovili preglednost nad upravljanjem medijev, Zmed določa
tudi, da mora izdajatelj vsako leto najpozneje do konca februarja
objaviti v Uradnem listu RS podatke o fizičnih ali pravnih osebah, ki
imajo v izdajatelju najmanj pet odstotni lastniški delež kapitala ali
najmanj pet odstotni delež upravljavskih oz. glasovalnih
pravic. Spremembe teh podatkov pa mora izdajatelj sporočiti UL RS
najpozneje v 30 dneh od njihovega nastanka (Zmed, 64. člen). Razen
redkih izdajateljev, ki so spoštovali omenjene določbe uradnih objav,
(večji del v različne mreže povezanih radijskih postaj je podatke
objavilo šele julija) večina medijev tega ni naredila. Za razliko od
ZJG, ki za kršitve zakonskega določila o preglednosti lastniških
deležev ni poznal sankcij, jih Zmed obravnava kot prekrške, za katere
je določena denarna kazen. Za kršitev 14. člena Zmed (obveščanje o
spremembah pri vpisu v razvid medijev) je zagrožena denarna kazen
najmanj 500.000 tolarjev za pravno osebo in 120.000 tolarjev za
fizično osebo (Zmed, 145. člen).
Če izdajatelj ne spoštuje določbe 64. člena (objava podatkov o
lastniških deležih in spremembe le-teh) se za ta prekršek kaznuje
izdajatelj-pravna oseba z denarno kaznijo najmanj 2,000.000 tolarjev,
odgovorna oseba izdajatelja-pravne osebe z najmanj 300.000 tolarjev in
izdajatelj - fizična oseba z najmanj 90.000 tolarjev (Zmed,
132. člen). Upravni in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona
izvaja ministrstvo za kulturo (Zmed, 108. člen) oz. natančno medijski
inšpektor pri omenjenem ministrstvu. Pregled objav po 64. členu Zmed v
UL RS pa kaže, da večina izdajateljev teh določil zakona ne
spoštuje. Tudi Zakon o telekomunikacijah (Ztel) za imetnike odločb o
dodelitvi radijskih frekvenc določa, da so Agenciji v roku 30 dni od
nastale spremembe dolžni sporočiti: spremembo v sodnem registru,
davčnem registru, pravno nasledstvo in uvedbo stečajnega ali
likvidacijskega postopka za pravne osebe, spremembo v registru na
upravni enoti, davčnem registru in prenehanje obstoja za samostojne
podjetnike, ter spremembo naslova in smrt fizične osebe (Ztel,
47. člen). Kako je potem možno, da je v razvid medijev kot izdajatelj
radijskega programa vpisana oseba, ki je že dve leti mrtva?